Tega si v službi ne privoščite

To ni pošteno Sodelavec je dobil povišico, vi pa ne, bil je pohvaljen, vi pa prezrti, seveda to ni zmeraj pošteno, a tarnanje v tri dni vam ne bo pomagalo. Če menite, da se vam je zares zgodila krivica, zberite dokaze in se dobro pripravite na to, kako jih boste predstavili nekomu, ki vam lahko pomaga stvari spremeniti.

To ni moja stvar Nova zadolžitev tu in tam ali pomoč sodelavcu morda res nista del vaših obveznosti, a je treba premisliti, kdaj in kako boste rekli ne, ki ga seveda nihče ne želi slišati. Namesto da se zatečete k opravičilu, da to ni vaša stvar, recite raje, da boste rade volje pomagali, ko boste opravili svoje delo, ali pa skupaj z nadrejenimi ponovno določite lestvico prioritet: kaj lahko počaka, medtem ko se boste lotili novih zadolžitev.

Poskusil/-a bom O svojem delu ne govorite kot o igri na srečo. Poskusil/-a bom izraža vaš dvom, ali bo delo opravljeno, in nadrejenih ne navdaja z občutkom zaupanja. Če menite, da imate za opravljanje dolžnosti premalo časa, raje povejte, kakšne so vaše omejitve in do kdaj lahko delo končate, namesto da ostanete pri poskusih.

On je nesposoben/-a Z opravljanjem sodelavcev si boste sami prislužili črno piko, saj medtem ko kažete na njihove pomanjkljivosti, razkrivate svoje, to je pomanjkanje občutka in razumevanja za druge. Če so vaše pritožbe utemeljene, jih predstavite taktno in nevtralno, predvsem pa javno, sicer dalj kot od opravljanja ne boste prišli, sodelavci pa vas bodo imeli za nekoga, ki mu ni mogoče zaupati.

To je nemogoče Izjave, kot je "ne morem pomagati", izdajajo, da se stvari lotevate po liniji najmanjšega odpora, ne da bi pravzaprav razmislili, ali ste res izčrpali vse možnosti. Delodajalci to seveda zlahka opazijo in ne gre za vedenje, ki bi ga nagrajevali. Lahko ste prepričani, da s takšnim odnosom do dela in sodelavcev ne boste prišli daleč, saj se nagrajujejo ljudje, ki so se pripravljeni potruditi tudi takrat, ko se stvari zdijo nemogoče.

Saj smo vedno delali tako ... Že mogoče, a stvari se spreminjajo in delodajalci cenijo ljudi, ki so inovativni in iščejo vedno nove rešitve, ki bi lahko izboljšale stanje. Spremembe so nujne, čeprav ne učinkujejo vedno tako dobro kot utečene stvari, izdajajo pa naravnanost v prihodnost, optimistično in kreativno razmišljanje, kar je vedno cenjeno. Ljudje, ki se spremembam upirajo na vsak način, so obrnjeni v preteklost in nagnjeni k pasivnosti, to pa ni spodbudno. Namesto upiranja novostim raje recite: "Zanimivo, poglejmo predloge za in proti, nato poiščimo nove rešitve."