Albertville 1992

Kar 64 držav se je udeležilo že tretjih iger v Franciji. Ob Hrvaški, baltskih državah, združeni Nemčiji je na otvoritev prikorakala tudi samostojna slovenska odprava. Športniki iz nekdanje Sovjetske zveze so tokrat (z izjemo baltskega trojčka) nastopili pod zastavo Skupnosti neodvisnih držav. Olimpijski program je postal bogatejši za akrobatsko smučanje (grbine), kratko proge v hitrostnem drsanju in ženski biatlon.

Čeprav so gostitelji vzorno pripravili igre, poskrbeli za odmevno otvoritev in se učinkovito odzivali na vse spremljevalne okoliščine, pa so bila tekmovanja deležna kar precej kritik. Razdrobljenost prizorišč in precejšnja oddaljenost sta poskrbeli za manj stikov med športniki. Prav druženje in prijateljstvo pa sta bila ena izmed osnovnih idej olimpijskega gibanja. Nad igrami so se zgražali tudi naravovarstveniki, saj so številne gradnje grobo posegale v naravo.

Na športnih prizoriščih so blesteli združeni nemški športniki, Skupnost neodvisnih držav in Norvežani. Slednji so kraljevali v smučarskem teku, kjer sta imela glavno besedo Vegard Ulvang in Bjorn Daehlie, ki je prav v Albertvillu začel pisati olimpijsko pravljico. Norvežan je namreč med leti 1992 in 1998 osvojil kar 12 kolajn, od tega osem zlatih. Junakinja iger je bila tudi ruska tekačica Ljubov Hegorova, trikratna prvakinja in dvakratna podprvakinja. Novega olimpijskega zlata se je veselil Alberto Tomba, med dekleta pa je bila prva dama Avstrijka Petra Kronberger. Navdušila sta tudi nemški biatlonec Mark Kirchner in finski skakalec Toni Nieminen.