(Vele)slalomska kriza ali realna slika?

Da so sezone, ko se je do točk svetovnega pokala v obeh tehničnih disciplinah prebilo devet ali deset slovenskih smučarjev, že vse bolj oddaljena zgodovina, je pravzaprav jasno že nekaj sezon. Prav zato tudi ob pogledu na tekme z vsega enim finalistom ali celo brez slovenskega finala vse težje razpravljamo o nižji točki na krivulji nihanja, prehodnem obdobju ali krizi. Slovenska moška reprezentanca se na krut način sooča s sindromom krčenja kadra in vse manjšim številom konkurenčnih tekmovalcev. Za nameček se to dogaja prav v času pisanja največje slovenske smučarske zgodbe, v kateri ima glavno besedo Tina Maze, in to v disciplinah, za katere smo dolgo trdili, da so - slovenske.

Tako kot v preteklih sezonah, ko se je prerinil celo med prvokategornike, slovensko čast v slalomu tudi v novi zimi rešuje izključno Mitja Valenčič. Z rezultati na prvih treh slalomih, ko je bil enkrat 15. in še dvakrat 19., sicer ni zadovoljen, saj ve, da se lahko zavihti še višje, bolj skrb vzbujajoč pa je podatek, da med njim in preostalimi slovenskimi slalomisti zeva vse večja vrzel. Nekdanji mladinski svetovni prvak in dolgoletni up slovenskega smučanja Matic Skube se je med dobitnike točk nazadnje prebil lanskega februarja, s 24. mestom v Banskem pa je prišel do osamljene uvrstitve na zadnjih trinajstih tekmah. Letos se je njegova kriza še poglobila, poleg tega pa se sooča še s težavami s hrbtom in pokostnico. "Valenčič je na treningih hiter, zato so optimistična pričakovanja pred Zagrebom upravičena. Na posameznih odsekih je zelo dober, v naslednjem stori napako. Res pa je, da je le-teh vse manj. Upam, da se mu bo v nedeljo vendarle poklopilo. Pri Skubetu je slika drugačna. Mučimo se vsi. On in trenerji. Kot bi bili v začaranem krogu, iz katerega ne znamo pobegniti. Včasih se mi zdi, da se preveč ubada z vprašanji opreme, zaupanja … Vse to mora izbiti iz glave in preprosto napadati. Umiriti mora tudi svoje misli, saj se včasih samo seli s tekme na tekmo. Dejstvo je, da ne sme obupati. Jasno je, da se porajajo vprašanja o primerjavi s tekmovalci njegovega letnika, ki so pred njim. Kdo ve, morda se mu bo odprlo z manjšim zamikom. Ponavljam, nikakor ne gre obupavati," razmišlja trener za tehnični disciplini Marko Jurjec in priznava, da tudi mlajši rod še ni zrel za preskok na to raven.

Podobna ali nemara še celo slabša pa je slika med veleslalomisti. Janez Jazbec je namreč edini Slovenec s točkami svetovnega pokala v zadnjih treh letih. Zadnjih dveh preizkušenj resda ni zaključil z obogatitvijo točk, a verjame, da se bo v staro smučino vrnil v Adelbodnu, še pred tem pa bo nastopil na tekmah nižje ravni. Slednje so po oceni trenerja Jurjeca rešitev tudi za mlajši rod, zato utegne biti Jazbec osamljeni slovenski veleslalomist na švicarski "klasiki". "Spoznali smo, da brezglavo vztrajanje pri pošiljanju mladih v svetovni pokal, kjer nimajo realnih možnosti za preboj, ni smiselno. V prihodnje bomo skušali do boljših FIS točk na tekmah nižje ravni. Roko na srce, pa v tem trenutku še ne vidim smučarja, ki bi ujel Jazbeca," poudarja izkušeni trener, ki je z glavnino ekipe po novem letu vadil v Kranjski Gori. Zavrnil je celo možnost treninga na Sljemenu, saj je bila kakovost vadbe na smučišču nad Zagrebom zaradi neugodnih snežnih in vremenskih razmer zelo vprašljiva.