Tina Maze je na koncu vedno sama

Nedavno končano svetovno prvenstvo v alpskem smučanju je že šesto zaporedno veliko tekmovanje, na katerem je Tina Maze presegla dotedanje mejnike in že tako visoko postavljeno letvico dvignila še za eno raven.

Če je prvo (srebrno) kolajno na svetovnih prvenstvih (Val d'Isere 2009) leta 2010 nadgradila z naslovom dvakratne olimpijske podprvakinje, je v nadaljevanju v svoj repertoar začela vključevati tudi zlate predstave. Leta 2011 je bila na SP v Garmisch-Partenkirchnu zlata in srebrna, dve leti zatem pa je v Schladmingu naslovu svetovne prvakinje v superveleslalomu dodala še dve srebrni odličji. V Beaver Creeku je zdaj našla tudi odgovor na dve zlati kolajni z lanskih olimpijskih iger v Sočiju. V domovino se namreč vrača z dvema zlatima kolajnama (smuk in kombinacija) ter eno srebrno.

Videti je tako preprosto …

V novem zlatem poglavju vse daljše zgodbe o uspehu je 31-letna Črnjanka znova dokazala svojo smučarsko inteligenco, posnemanja vredno tekmovalno kulturo, navdušujoče kljubovanje psihološkim pritiskom in osredotočanje na brezhibno izvedbo v ključnem trenutku, ki spada v učbenike o pripravi športnika na veliko tekmovanje.

Prav zaradi kontinuirane vrhunskosti, psihološke stabilnosti v ključnih trenutkih in – kljub dolgoletnemu stažu še vedno skorajda začetniške – tekmovalne lakote je v primeru najboljše slovenske alpske smučarke bogatenje opusa videti lahkotno in samoumevno. Tovrstni zavajajoči občutki posledično onemogočajo realno vrednotenje njenih rezultatov. Zatorej ni zaman ponoviti teze, da bo slovenska športna javnost Tinino veličino in smučarsko biografijo zares znala vrednotiti in ceniti šele v trenutkih rezultatske suše. Če gre soditi po trendu dosežkov, vse šibkejših rodovih, finančni nekonkurenčnosti in manku prave smučarske doktrine v slovenski reprezentančni strukturi, utegnejo takšni časi priti zelo kmalu.

Šampionski mozaik

Zgodba o Tini Maze pa je že danes, ko so zgodovinski dosežki pisani še v sedanjiku, predvsem zgodba o unikatnem šampionskem mozaiku. Ta se je s Tininim športnim in osebnostnim zorenjem ter vsemi prelomnicami sestavljal postopoma. Njegova osnova je izjemna smučarka nadarjenost, rdeča nit pa preseganje okolja in otresanje omejevalnih spon povprečnosti.

Danes, dobrih 16 let po debiju na tekmi svetovnega pokala, so osnovni gradniki Tinine izjemnosti ob talentu predvsem prefinjen smučarski občutek, odlična fizična pripravljenost, pravo ravnovesje tekmovalne drznosti in previdnosti ter samozavest.

Ko se sklene krog zaupanja in vrhunskosti

In kje je v tej zgodbi Andrea Massi? Italijanski strokovnjak za telesno pripravo s široko paleto drugih odlik je Mazejevi vsekakor pomagal osvetliti pot do lepega števila delcev omenjenega mozaika. Izkazal se je kot odličen organizator in menedžer, ki je znal postaviti poslovni model ter z veliko mero vztrajnosti in raznolikimi motivacijskimi prijemi tekmovalko prepričati, da so najvišji cilji dosegljivi, obenem pa ji postopoma zagotoviti tudi vsaj deloma konkurenčne pogoje za naskok na vrh.

A ne glede na vso publiciteto, ki je je deležen, vendarle ne gre prezreti najbolj prvinskega smučarskega dejstva. Tekmovalec je na koncu na vrhu proge vedno sam. Sam z idejo o smučarski izvedbi, sam v boju s postavitvijo, stotinkami in tekmeci. In prav v tej izvedbeni fazi je Tina Maze v zadnjih letih najmočnejša. Zakaj? Ker (končno) verjame, da je lahko najboljša, ker se zaveda odlične telesne pripravljenosti in neizmerno, a vseeno še zdaleč ne slepo, zaupa usmeritvam svoje tekmovalne ekipe. Sestava te pa je bržčas njena prva zmaga, najžlahtnejši lesk vseh kolajn in najdragocenejši kristal velikega globusa.