Tadeja Brankovič Likozar: Spomini z grenkim priokusom

Brankovič Likozarjeva, ki se je v prejšnji sezoni po daljši odsotnosti zaradi poškodbe rame in nosečnosti vrnila v biatlonsko karavano, še ni izgubila upanja, da bi se vsaj približala formi s sezon, ko je kot za stavo nizala uvrstitve med deseterico in se pogosto uvrščala celo na oder za zmagovalke. Njene najboljše uvrstitve v svetovnem pokalu so drugo mesto s šprinta v Östersundu iz sezone 2005/06, ko je še dvakrat osvojila tretje mesto, sezono kasneje pa je nanizala četrto, tri peta in sedmo mesto. Četrto in sedmo prav v Hanti Mansisku, prizorišču letošnjega svetovnega prvenstva. "Sama konfiguracija prog se mi zdi zelo zahtevna, takšne terene pa imam rada. Na Rusijo me vežejo lepi spomini, pa tudi slabi. Na zadnji tekmi tam sem zapravila prvo zmago in staknila zelo težko poškodbo rame. Spomini so zato z grenkim priokusom, tega pa se hočem znebiti z dobrim rezultatom na letošnjem prvenstvu," pravi 32-letna biatlonka s Cerkelj na Gorenjskem, ki ne pričakuje, da bodo nizke temperature odigrale pomembnejšo vlogo: "Pričakujem sicer hud mraz, a se s tem ne obremenjujem. Ko si enkrat tam, se moraš z razmerami hitro sprijazniti. Zaenkrat mraz še kar dobro prenašam, ne z lahkoto, a gre."

Sproščena po najboljši izid sezone

Letos se je Brankovič Likozarjeva štirikrat uvrstila na mesta, ki prinašajo točke svetovnega pokala, v skupnem seštevku pa zaseda 54. mesto. Ocena letošnjih izidv je zato mešana. "Sezona se zagotovo ni začela po načrtih. Suverena nisem bila niti v teku niti v streljanju. Znašla sem se v čudni godlji, iz katere nismo našli izhoda. Ko sem že mislila, da bo steklo, spet ni šlo. Čez novoletne praznike pa sem trenirala dobro in nato izpustila še tekmo v Oberhofu. V tistem tednu sem trenirala po nekoliko spremenjenem planu in prav to je bilo odločilno za nadaljevanje sezone. To je bil zame nekakšen mini preporod, po tem sem videla, da je to nekaj čisto drugega. Januarski del se mi je izšel zelo dobro tekaško, zato mi je bilo na koncu zelo hudo, ker nisem odpotovala v Ameriko, a plan se je sestavil že decembra, ko se mi je še zdelo nesmiselno hoditi čez lužo osvajat petdeseta mesta. Februarja sem tako ostala doma, tekmovala sem v celinskem pokalu in na vojaškem prvenstvu. Na Pokljuki sem kakovostno trenirala in se v miru pripravljala na nadaljevanje. V mesecu brez tekem sem se sprostila in sedaj nekako čutim, da lahko zaradi te psihične razbremenjenosti naredim korak naprej," je prepričana tekmovalka, ki bo nastopila že na svojem trinajstem svetovnem prvenstvu.

Najboljši izid s svetovnih prvenstev je za Brankovič Likozarjevo peto mesto z zasledovalne tekme v Anterselvi leta 2007, glavni trener slovenske reprezentance Uroš Velepec pa je prav njo imenoval za tisto, ki lahko v Rusiji pozitivno preseneti. "Treneriji na treningih vidijo, v kakšni formi je tekmovalec. Tudi na intervalnih treningih se vidi stanje, tako tekaško kot strelsko. Konec januarja in v začetku februarja kažem visok nivo tekaške forme in tudi sama imam občutek, da lahko posežem visoko. Če tega občutka ni, se lahko tudi 'pretrgaš', pa ne dosežeš ničesar, ko pa ti steče, pa resnično steče. Imam občutek, da se lahko kosam z najboljšimi in to mi daje veliko motivacijo za naprej. Ko mi steče tek, mi steče tudi streljanje. Najboljše si želim pokazati na prvenstvu," nam je še zaupala članica kluba TSK Merkur Kranj.