Prvi mož skokov Walter Hofer: Tepeš, Ahonen in Kofler bodo v Planici poskusni zajčki

Vse od leta 1992 je Walter Hofer direktor tekem svetovnega pokala v smučarskih skokih. Njegova težnja je, da bi skoke še bolj približali ljubiteljem športa. Zaveda se, da zaradi kompleksnosti športa ne more računati na takšen marketinški delež kot nekatere preostale zimske discipline, zato je vse skupaj naravnano k organizaciji čim večjega števila tekem. Prav tako se zavzema za varnost, zato bodo nekateri skakalci v Planici preizkusili novosti pri dresih, v novi sezoni pa boste videli tudi nove čelade pri glavnih akterjih.

Ali ste zadovoljni s položajem smučarskih skokov v zimskih športih? Pri tem vprašanju moramo upoštevati nekaj vidikov. Smučarski skoki so omejeni, saj nimamo rekreativnih skakalcev kot v drugih športih. Imamo zgolj tekmovalce. Ne moremo prodajati izdelkov. Skoki niso množičen šport, so pa zelo unikatni. Skokom ni lahko ostati v skupini mednarodnih zimskih športov, ker nimamo podpore industrije. Edina možnost, da dobimo denar, je organizacija tekem, zato se trudimo z ljubitelji skokov narediti pravo atmosfero. Da se jih tekma dotakne s čustvenega vidika. To je naša vrednost. Vse skupaj moramo regulirati s pošteno in varno igro. Zavedamo se tudi, da imamo potencial, da privabimo v svoj krog še nekaj nacij – začenši s Hrvaško, Estonijo, Ukrajino, Gruzijo, Belorusijo in Kazahstanom.

Za vas je torej najpomembneje, da je ogromno gledalcev na tekmi? Ugotovili smo, da je v državah srednje Evrope skakalna tradicija. Imeli smo prav posebno izkušnjo s Poljsko. Pred dvajsetimi leti je slabo organizirala tekme, zato smo jo izločili iz koledarja svetovnega pokala. Nato sem naredil izjemo, ko sem v nekem majhnem lokalu videl sliko, na kateri je tekma smučarskih skokov in 100 tisoč navijačev. Vprašal sem se, kako je to mogoče. Za nas je bil to velik potencial. Skupaj s Poljaki smo uredili objekte na skakalnicah … Ob tem se je pojavil še Adam Malysz in kar naenkrat smo imeli teh 100 tisoč navijačev. Nekoliko nas je bilo strah, ker je bila takšna množica, ki se je ob tem spraševala: 'Zakaj vas je strah? Radi bi le videli Adama skakati.' Poljska in preostale vzhodnjaške države imajo za nas velik potencial – zlasti s čustvenega vidika. Navijači so veliki entuziasti in naš šport potrebuje čustvenost.

Kaj pa ideja izvedbe skakalne tekme na nogometnem štadionu? Veliko idej je že bilo. Tukaj moramo jasno povedati, da mora naša disciplina ostati avtentična. Mora se obdržati vodilo, da so skoki naravni šport. Lahko se naredi kakšen dogodek in bo tekma na štadionu, vendar to ne bo postala stalnica v svetovnem pokalu.

Kaj vam pomeni Planica, kjer bosta ta konec tedna tekmi na Bloudkovi velikanki, ne na letalnici bratov Gorišek? Zame Planica ni tekmovanje in dogodek, ampak je kultura. Za tem športom je identiteta celotnega naroda in tega ne moreš kar ustvariti. Imeli smo daljše obdobje, ko slovenski skakalci niso bili razpoloženi, a je bila Planica kljub temu polna. Zdaj imate Petra Prevca in Roberta Kranjca. Že zaradi njiju bo prišlo več ljudi.

V tej sezoni nista bili v programu tekmi na letalnicah v Planici in Vikersundu, ki bosta v prihodnji bila bitko za svetovni rekord, ki zdaj znaša 246,5 metra. Do katere znamke lahko sploh gredo skoki? Zelo preprosto, odvisno od velikosti skakalnice. Naš cilj je, da najdemo najboljšega skakalca. Daljava je relativna. Za ljudi in organizatorje je seveda glavno, da bi leteli čim dlje. Ne moreš nenehno skakati dlje. Vse je odvisno od velikosti skakalnice.

Ali bi bilo varno poleteti 300 metrov, če bi bile takšne naprave? Teoretično da. Naša filozofija je nekoliko drugačna. Radi bi privabili navijače ob letalnico. Večja ko je, slabše gledalci vidijo. Poglejte Planico. Pred tistimi, ki stojijo na koncu izteka, je 300 metrov, da vidijo skakalca. Pomembneje je, da pripeljemo gledalce ob ciljno areno. Če stojiš v Planici bližje letalnici, se te vse skupaj bolj dotakne.

Veliko se govori o skakalnih dresih. Vse več je poškodb, ker imajo skakalci visoko hitrost pred doskokom – zlasti dekleta. Boste naredili kakšen korak v tej smeri, da se zmanjšajo te težave? Pri dekletih se je številka res močno povzpela. Prav tako smo imeli primer Thomasa Morgensterna, ki je grdo padel, in tudi v tej smeri se bomo odzvali. Največ težav je med pristajanjem, vendar niso le dresi krivi za to. Kombinacija je kompleksna. Da bi povečali varnost, bomo uvedli nov standard čelad. V Planici bomo testirali zaščito za hrbet in novosti na določenih delih dresa. S tem bomo skušali ugotoviti, kaj nam bo pomagalo pri aerodinamiki, da zmanjšamo pritisk pri pristajanju. Po kvalifikacijah v četrtek bi rad dobil mnenje Jurija Tepeš, Andreasa Koflerja, Janneja Ahonena … Oni bodo poskusni zajčki in potrebujem njihov odziv. Nekaj sprememb bo. Pri tem je pomagal Miran Tepeš.

Spregovoriva še kakšno besedo o njem. Kakšno vlogo ima in kakšne novosti pripravljate pri vetrni izravnavi? Vedno izboljšujemo sistem v podrobnosti in tako bo tudi v prihodnje. Miran je zelo pameten in od njega dobivam ogromen odziv. Vedno teži k temu, da bi imeli skakalci poštene pogoje. Na sezono 17.000-krat pritisne na zeleni gumb, da spusti skakalce po zaletni mizi. Razmišlja trezno in ne pozna besede kompromis, zato spoštujem njegovo mnenje.