Od Nieminena do Romörena

Od četrtka do nedelje bo Planica ponovno središče smučarskih skokov – poletov. Za konec napornega prvenstva so poleti v Sloveniji pravi balzam za vse skakalce, ki z nestrpnostjo pričakujejo, da se bodo spustili po največji skakalnici na svetu. In kako je sploh nastala letalnica, ki je nato iz leta v leto rušila svetovne skakalne rekorde? Lokacijo, kjer trenutno leži velikanka, je izbiral že pokojni Bloudek, ki je imel v mislih gradnjo večje skakalnice. Nad idejo je bil navdušen tudi Janez Gorišek. Slednji je sprva razmišljal le o povečavi stare Bloudkove skakalnice, nato pa se odločil, da je potrebno zgraditi večjo na novem terenu, ki bo omogočala lete do 200 metrov. Lokacijo so izbrali malo naprej od srednje (90 m) in velike naprave (120 m), v smeri proti Tamarju. Po uradnih podatkih so morali izkopati okoli 15.000 kubičnih metrov materiala, urediti je bilo potrebno več kot 7000 kvadratnih metrov terena…

Letalnica je bila zgrajena leta 1969, prvi pravi poleti pa so se zvrstili že marca istega leta. Kar 90.000 gledalcev si je v treh dneh ogledalo za tiste čase izjemne polete. Najdlje je denimo poneslo Manfredo Wolfa, ki je pristal pri 165 metrih, ljubitelji dolgih skokov pa so tisti konec tedna videli kar pet svetovnih rekordov. Planica je tako postala skakalni mit, imela pa je čast, da je petkrat gostila svetovno prvenstvo v poletih (1972, 1979, 1985, 1994 in 2004). Vnovič bodo pod Poncami leteli za medalje prihodnje leto, saj je bila Planici dodeljena organizacija svetovnega prvenstva v poletih za leto 2010.

Prva dvestotica leta 1994

Letalnica je bila do danes deležna manjših popravkov, s čimer sta brata Lado in Janez Gorišek želela, da bi v Sloveniji spremljali iz leta v leto daljše polete. Nov mejnik jima je uspel leta 1994. Letalnico sta pripravila na lete daljše od 200 metrov in prvi, ki je presegel magično dvestotico, je bil Finec Toni Nieminen. Poneslo ga je do 203 metrov. Sicer je pred njim skočil 202 metra še ljubljenec občinstva, Avstrijec Andreas Goldberger, vendar je podrsal. Rekord Finca je nato še isto leto izboljšal norveški letalec Espen Bredesen in vrgel vsem novo rokavico (209 m).

Zadnja znamka v lasti Romörena

Od te prelomnice naprej so bili deležni Avsenikove viže Planica, Planica – organizatorji so jo zavrteli za vsak polet prek 200 metrov – številni smučarski skakalci. Poleti so postajali vse daljši, trenutni rekord pa je v lasti Norvežana Björna Einarja Romörena, ki je leta 2005 skočil neverjetnih 239 metrov.

Za meter je bil tisti konec tedna daljši finski legendarni skakalec Janne Ahonen, vendar je pri svojem poletu padel in rezultat ni obveljal.

Do letošnjega leta se ni nobenemu skakalcu uspelo približati tej znamki. Še najbližje je bil lani mladi Gregor Schlierenzauer, katerega je poneslo do 233,5 metra. Prav avstrijski šampion, ki blesti v tej sezoni, pa si želi, da bi rekord Romörena ta konec tedna naposled le padel.

Slovenski rekord je v lasti Roberta Kranjca. Pred dvema letoma je skočil 229 metrov, le tri manj pa leta 2005 Rok Benkovič, ki pa je že končal s športno kariero.