Lovše: Kocijančiča bi zlahka zamenjal

Izvršilni odbor Smučarske zveze Slovenije se je na torkovi seji seznanil z nepreklicnim odstopom Tomaža Lovšeta, sprožil postopek za volitve njegovega naslednika, ki so predvidene za 3. 7., in v skladu s tem pozval tudi morebitne pretendente za njegovo nasledstvo, naj do 22. junija oddajo popolne kandidature. Zdaj že bivši predsednik je pred tem sodeloval v dokaj umirjeni razpravi, se nato umaknil in po prespani noči še enkrat strnil svoje misli o sila burnem tednu. "Žal mi je le, da se moji sodelavci, seznanjeni z alarmantnimi novicami, ki jih je gospod Janez Kocijančič posredoval Ljubu Jasniču, niso sestali z menoj in odkrito pogovorili. Vse skupaj je bil konstrukt, poskus osebne diskreditacije. Verjetno ste slišali, da je predsedstvo Mednarodne smučarske zveze najprej glasovalo o prireditelju svetovnega prvenstva 2017, šele nato pa sta Kocijančič in Gian-Franco Kasper spregovorila o mojih domnevnih grožnjah. Gospod Kocijančič ima na svojem mobilnem telefonu vsa moja sporočila. Mnoga so bila objavljena, a v nobenem ni vidne grožnje. Prav zato bi moral gospod dr. Kocijančič pred svojimi kolegi na predsedstvu vstati, obrazložiti, da intenzivno komunicirava, in predvsem zavreči namige o grožnjah. Zakaj tega ni storil? Zaradi 'teatra', ki se pojavi z varnostniki. Vse to pa je izkoristil za to, da je slovensko delegacijo prepričal o mojih nečednih dejanjih in me prisilil v odstop. Vedel je namreč, da sem časten človek, ki se ne oklepa svojega položaja za vsako ceno. No, s tem pa je preprečil svojo zamenjavo," je pri svoji različici korejske drame vztrajal Lovše in se vnovič obregnil ob poročanja nekaterih slovenskih medijev, ki so svojemu občinstvu, kot pravi sam, ponujali izkrivljeno sliko, podkrepljeno s prirejenimi zapisi telefonskih sporočil. Prav zato je svoje poročilo IO SZS oplemenitil tudi z izpisom vseh sporočil, s katerimi naj bi dokazal, da se je nekdo pošteno poigral z besedami in tako dodobra spremenil pomen zapisanega.

S Kocijančičem sta dobro sodelovala ...

Nikakršnega dvoma torej ni več, da je v Južni Koreji prišlo do spopada dveh smučarskih funkcionarjev, ki je pravzaprav v zraku "visel" dobri dve leti. Obračun starega mačka z globokimi koreninami v mednarodnih športnih integracijah in novega obraza, ki se je postavil v vlogo znanilca sprememb pri največji slovenski športni zvezi, je bil za mnoge namreč neizbežen. Vsekakor pa je do eskalacije prišlo na nepravem mestu in v nepravem trenutku, ki pa je bil za nameček veliko bolj naklonjen dr. Kocijančiču. To vsaj med vrsticami priznava tudi Lovše, ki je med kongresom FIS lahko vnovič spoznal, kako dragocena je kilometrina med športnimi funkcionarji. A bolj kot slednjo svojemu tekmecu očita pomanjkljivo komunikacijo pred kongresom in manevre med zasedanjem osrednjega organa mednarodne zveze. "Že ko sem bil z veliko večino izvoljen za predsednika SZS, so se pojavila namigovanja o mojem naskoku na mesto predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije. Zlahka bi zmagal. Govorilo se je tudi, da bom postal član predsedstva FIS. Tudi tam bi gospoda Kocijančiča zlahka zamenjal. A sam sebi sem dejal, da sem dobil podporo za delo pri SZS, zato sem se omejil na to delo. Mnogi so mi očitali vehementnost in konfliktnost, a dejstvo je, da sem se moral lotiti sprememb. Po drugi strani pa sem bil zelo diplomatski in takten. SZS ni moje podjetje. Vem tudi, da je gospod Kocijančič za slovensko 'smučarijo' storil veliko dobrega. Pod častjo bi mi bilo, da bi svojo moč in pridobljeni mandat izrabil za odstranitev vseh tistih, ki me ob kandidaturi niso podpirali. Jasno, če bi bilo to moje podjetje, bi drugače misleče odslovil. Smučanje pa združuje mlajše in starejše, leve in desne … To je bil zame intelektualni izziv. Dokaz, da lahko dobro sodelujemo v dobro smučanja. Moj odnos z gospodom Kocijančičem je bil predvsem v zadnjem obdobju dober. Prek skupnih prijateljev mi je izražal hvaležnost. Dejal naj bi celo, da imam hrbtenico in značaj. Jasno, to se je nanašalo na to, da se zavrnil njegovo zamenjavo," se je razgovoril Lovše.

Ponosen na svojo zapuščino

Lovše kajpak vztraja, da je umik dokončen. Hkrati še ne želi potrditi, da se bo s SZS razšel tudi kot pokrovitelj in pravi, da bo o tem odločal poslovni interes. "Vsak človek ima v svojem življenju svoje prioritete. Trenutno so moje osredotočene na poslovne obveznosti in družino, srce pa ostaja naklonjeno športu. Zanesljivo bom ostal mecen mladim slovenskim športnikom, saj vem, da prihajajoči rodovi delajo v občutno slabših pogojih. Šampioni današnjih dni so imeli drugačne pogoje," pravi zdaj že nekdanji predsednik smučarske zveze in poudarja, da je ponosen na svoje dosežke v zadnjih 26 mesecih.

"Ocenjujem, da moramo uspešni ljudje svojemu okolju nekaj vrniti. Imamo mecene v kulturi, podpornike civilne družbe, sam pa sem se odločil za pomoč športu in SZS. Slednja je bila v globoki krizi. Kaj sem storil v tem času? Pocenil sem delovanje zveze, kar je najbolj koristilo nordijskim disciplinam, saj so na ta račun privarčevale približno 120 tisoč evrov. Občutno sem prispeval tudi k dvigu proračuna alpskih disciplin. Zvezi sem pomagal vrniti del delnic Športne loterije. Vnesel sem veliko optimizma in se zavzemal za transparentnost poslovanja," se je naštevanja lotil Lovše in se v svojem slogu dotaknil tudi prihodnosti: "V tem boju sva bila dva akterja. Vsi ostali so bili v stranskih vlogah. Bili so predvsem opazovalci. Dr. Kocijančič se je po več kot treh desetletjih obdržal na pomembnem položaju. Upam, da se bo ob vrnitvi v Slovenijo odpravil tudi na sedež zveze in s svojim športnim srcem, o katerem ne dvomim, pomagal novi ekipi in preprečil pretrese po mojem slovesu."