Kdo bo reševal slovensko alpsko smučanje?

V torek malo pred poldnevom bo jasno, kdo so kandidati za vrhovni položaj v slovenski smučarski piramidi, torej za mesto predsednika alpskega zbora in odbora. Dan pred tem je predsednik Smučarske zveze Slovenije Enzo Smrekar sklical predstavnike klubov in vsem morebitnim kandidatom ponudil priložnost, da se predstavijo. Pred govornico je zvabil le poslovneža Iztoka Klančnika, za katerega ni skrival, da ga je sam prepričal o kandidaturi. Kot svojega favorita, s katerim poskuša presekati večletno klubsko polarizacijo, ga je označil za osebo konsenza in povezovanja ter človeka s številnimi gospodarskimi povezavami.

"Prihaja čas streznitve. Nimamo časa za delitve. Veliki pokrovitelji, s katerimi se pogovarjamo, sprašujejo, ali bo konec prerekanja in deljenj. Ne želijo biti povezani z negativnimi zgodbami. Pranja umazanega perila ne sme biti več. Če so težave, se moramo zapreti za štiri stene in se pogovoriti. Da, Iztok ima mojo polno podporo. A na koncu bodo odločali klubi, saj bo delal z njimi in za njih," poudarja Smrekar, ki je pred meseci zadnjega predsednika alpskega zbora Dušana Goriška večkrat pozval k odstopu, naposled pa sklical izredno sejo, na kateri so ga razrešili.

"Zakaj bi se izpostavljal?"

"Potrebujem ta položaj? Ne! Sem pa pripravljen pomagati. Pomagati s svojim znanjem in povezavami. Zastavljam tudi svoje ime. To je v 25 letih delovanja ostalo čisto. Verjamem, da lahko skupaj nekaj naredimo v dobro slovenskega smučanja. Do tega cilja pa lahko pridemo le skupaj," ob kandidaturi za sicer volontersko funkcijo, s katero se je pred leti "opekel" nekdanji slalomski as Jure Košir, nato pa sta se v njej preizkusila še Janez Dekleva in že omenjeni Gorišek, poudarja Klančnik.

"Za smučanje je značilno veliko število deležnikov. Svojo vlogo vidim kot povezovalni člen. Želim delati z vsemi, z velikimi ali majhnimi klubi. Ključna pa bo komunikacija. Delati bo treba pregledno in povezovalno," pravi prvi kandidat za predsednika zbora, kar je za dobršen del smučarske javnosti precejšnje presenečenje.

Kaj pa protikandidati?

Kot neuradni kandidat se je namreč vseskozi omenjal predsednik ASK Kranjska Gora Grega Benedik. Ta pravi, da zanesljivo ne bo kandidiral, v Klančniku pa vidi moža, ki bi lahko zaradi neobremenjenosti z zgodovino smučarskih prerekanj in gospodarskim znanjem voz premaknil navzgor. S tem se strinjata tudi predsednika SK Alpetour in SK Branik Janez Dekleva in Boštjan Tancer. To bi lahko bila prva jasna znamenja za "plebiscitarno" podporo novemu igralcu na smučarskem odru. Veliko vprašanje pa je tudi, ali bo sploh naletel na kakšnega protikandidata.

Odprta pot do Massijevega imenovanja?

"Verjamem, da je v slovenskem smučanju mogoče še marsikaj postoriti. Tudi na najvišji ravni. Dolgoročen cilj je široka baza, iz nje pa nato razvoj smučanja," pravi Klančnik, ki bi strokovne vajeti v celoti zaupal vodji panoge. O svojih favoritih za ta položaj javno ne želi govoriti. Obljublja celo razpis, na katerega bi se lahko prijavljali morebitni kandidati. A ker sam prihaja iz kroga predsednika SZS Enza Smrekarja, je mogoče sklepati, da bi se z njegovo izvolitvijo na stežaj odprla vrata za dokončen dogovor z Andreo Massijem, če bi bil ta pripravljen sprejeti ponujeni izziv.

Naj spomnimo, Smrekar in direktor zveze Jurij Žurej sta že v izdihljajih leta 2014 vodji ekipe Tine Maze ponudila viden položaj v slovenskem smučanju. Ponudba je do konca sezone ostala zamrznjena, Massi, ki je bil danes na obisku tovarne smuči Stöckli v Šbici, pa se je te dni tudi uradno lotil "tipanja" terena.

Po denar v tujino

"V smučanju nisem dovolj strokovno podkovan, zato se v primeru izvolitve zanašam na veliko pomoč strokovnega sveta. Ker pa sem bolj doma na prodajnem in trženjskem področju ter dobro poznan v tujini, se bolj koristnega vidim na tem področju," pripoveduje kandidat Smučarskega kluba Ajdovščina, ki se je v svoji predstavitvi dotaknil tudi finančne kondicije slovenskega alpskega smučanja. Pozdravlja dejstvo, da glavnina dosedanjih pokroviteljev ostaja v smučarski druščini, dodaten sponzorski denar pa vidi onstran meja.

"Treba se je ozreti v tujino. V Sloveniji je malo dovolj močnih podjetij, ki lahko v šport še vlagajo veliko denarja. Prav veliko manevrskega prostora pri nas ni. Tu bi lahko pomagal. No, tudi predsednik Smrekar bi lahko odprl kakšna vrata. Vsak z druge strani," razmišlja Klančnik, ki stavi tudi na večjo avtonomijo panoge, osvežitev smučarskega sklada (ski-pool), boljše dogovore z opremljevalci, odločnejši pristop k lastnikom slovenskih smučarskih centrov in samonadzor smučarskih deležnikov v fazi porabe proračuna. "Pomembno pa je, da se finančne okvire določi in se jih nato drži. Brez popravkov in motenj," meni izkušeni poslovnež.