Šarapova ne bi več toliko stokala

Marija Šarapova je rekorderka. Na letošnjem odprtem prvenstvu Avstralije, ko je dolgonoga Rusinja v osmini finala premagala Nemko Sabine Lisicki (in ji parala živce), je bilo ugotovljeno, da znaša jakost njenega ''bojevniškega'' krika kar 101,2 decibela. Tolikšen zvok proizvajata krožna žaga oziroma hitri vlak, kar je osupnilo svetovno javnost. Kaj manj glasna ni tudi Viktorija Azarenka. Malce čez 90 decibelov. Obe sta na vrhu svetovne jakostne lestvice, letos sta bili najboljši tudi na turnirjih za nagrado grand slam. Belorusinja je osvojila Melbourne, ''sibirska tigrica'' pa Pariz. Da se da zmagovati tudi brez stokanja, ali bolje rečeno kričanja, dokazuje Serena Williams. Wimbledon in US Open je osvojila brez spornega dodatka. Trend, ki je prerasel v vedno bolj moteč dejavnik, je na vrhunska teniška igrišča razširila Monika Seleš. Novosadčanka, pionirka stokanja, je poskrbela tudi za znameniti citat angleškega filmskega igralca Petra Ustinova, ki je dejal, da si za nič na svetu ne želi biti v sosednji sobi, ko bo Seleševa ''praznovala'' poročno noč.

Stokanje oziroma kričanje v teniškem svetu ima veliko več nasprotnic kot pa zagovornic. Veliko kritik je imela pripomniti Poljakinja Angieszka Radwanska, največ prav po porazih s prvim loparjem sveta, Azarenkovo. Jabolko spora bi lahko predstavljale posebne dihalne tehnike, ki jih obetavnim učenkam predstavljajo učitelji. Tako so Nicka Bollettierija, tudi nekdanjega učitelja Šarapove, obtoževali, da je stokanje namerno izbral kot eno izmed sredstev, kako tekmice vreči s tira. In ko to enkrat postane navada, se zelo težko odpravi. Seleševa jih je na svoj račun poslušala neprestano. V Wimbledonu se je odločila, da bo namerno igrala brez stokanja, a nato ni mogla razviti svoje igre, s katero je bila takrat skoraj nepremagljiva. Kot da bi ji nekaj manjkalo. Bi se podobno pripetilo, če bi morali igralni navadi spremeniti tudi Šarapova in Azarenka?

O stokanju, pardon kričanju, je bilo veliko govora tudi na nedavnem WTA turnirju v Tokiu, kjer je prišlo do zanimivega preobrata. Združenje WTA razmišlja o tem, da bi bili sodniki v prihodnje opremljeni tudi z merilcem decibelov. Če bi krik presegel znosno mejo, bi sledila kazen. Najprej odvzeta točka, kasneje še kaj več. Za manjši hrup med teniškimi točkami pa se zavzema tudi nihče drug kot rekorderka Šarapova. ''Če bi znižali mejo, bi naredili prav. Sama sem začela s stokanjem, odkar sploh pomnim, da sem v rokah držala lopar. Nobeden mi v Rusiji, ali pa kasneje v Floridi, ni dejal, da je to narobe. Tako sem se pač navadila,'' je Šarapova zaupala svojo izkušnjo in dodala, da ne ve, kako bi se je lahko odvadila.

Nekdanja šampionka, ena največjih teniških zvezdnic vseh časov, Martina Navratilova, je ostrega mnenja. Meni, da je to zgolj poizkus goljufije in da tega v belem športu ne bi smelo biti. Tudi Caroline Wozniacki ni najbolj ravnodušna, ko nanese beseda na stokanje. ''Težko bo po teh letih karkoli spremeniti. Glavna težava je v tem, ker nekateri trenerji zagovarjajo tezo, da če bolj stokaš, s tem zajameš več zraka in lahko zato hitreje udariš,'' meni Nadja Petrova, nedavna zmagovalka turnirja na Japonskem. Tako bi najbolj pomagalo, če bi glasnost stokanja nadzirale teniške igralke že v mladih letih. Tistim, ki jim ne bo uspelo, pa naj bi v kratkem na prste stopila novost. Merilec višine dovoljenega hrupa.