Kaj lahko Federer nauči Nadala?

Švicar Roger Federer je pri vrhu moškega tenisa že skoraj desetletje, med tem obdobjem pa so se ga poškodbe in nevšečnosti, povezane z zdravjem, izogibale. To je seveda v veliki meri povezano z ustreznim treningom, disciplino, naravnimi danostmi, zavzetostjo in veliko željo. Vseeno pa ne gre prezreti, da Federer nikoli ni ''prenapenjal loka'' oziroma je vedno znal poiskati čas za odmor v natrpanem teniškem urniku. To pa je poduk, ki bi ga moral vzeti resno tudi Rafael Nadal, zmagovalec zadnjih treh turnirjev za Grand Slam in številka ena svetovne lestvice, če želi na tako vrhunski ravni odigrati še nekaj sezon. Še posebej, če upoštevamo njegove nedavne poškodbe in krhka kolena.

Že dolga leta si Federer vzame premor štirikrat letno. Po odprtem prvenstvu Avstralije ima običajno vsaj štiritedenski počitek, podoben dopust si privošči tudi po Wimbledonu, tako kot stori večina igralcev. Jeseni po odprtem prvenstvu ZDA prav tako sledi mesec za nabiranje moči, razen nekajkrat, ko je igral v Davisovem pokalu. Za konec sledi še ''zimsko spanje'' od konca novembra do začetka januarja, ko tudi ostala teniška karavana ni aktivna.

Če se ozremo nazaj na opisan urnik, lahko opazimo, da si Federer vzame dva podaljšana premora v februarju in sredi septembra, ko ima večina njegovih kolegov prosta le dva tedna. Ti dodatni dnevi mu omogočijo, da se psihično in fizično regenerira po utrujajočih turnirskih naporih, poleg tega pa ima med sezono še dva dodatna termina za trening.

Nadalov urnik se je od Švicarjevega doslej vedno malce razlikoval v pomladnih mesecih, saj takrat igra veliko turnirjev na peščeni podlagi. Poleg tega svojo formo in igro išče skozi nekaj več dvobojev in si samozaupanje gradi na igrišču.

Nadal si vsekakor želi dolge kariere in pri sebi zagotovo razmišlja o Federerjevih rekordih, vendar pa vrhunski šport na takšni ravni zahteva tudi smotrno soočanje z napori in dobro premišljen urnik, saj ima lahko usoden vpliv na prihodnje uspehe.