Andy Murray, najboljši brez Grand Slama

Strokovnjaki in njegovi navijači se zato sprašujejo, ali ni končno napočil čas tudi za najbolj prestižne lovorike. Murray je zanimiv igralec, svoj prvi Masters 1000 je osvojil v Cincinnatiju pri 21 letih, danes pa jih šteje 23, a v vitrini še ne premore pokala s štirih največjih tekmovinj. Za primerjavo, 21-letni Roger Federer je imel ob osvojitvi svojega prvega Grand Slama (Wimbledon 2003) v zbirki le en Masters. Mnogi se zato sprašujejo, zakaj ta sramežljivi fant ne zmore osvojiti tudi kakšnega Grand Slama? Resda je bil že zelo blizu, igral je v finalu odprtega prvenstva Avstralije (2008) in ZDA (2010), a je moral obakrat priznati premoč Federerju. Poleg tega se mu je še dvakrat uspelo prebiti do polfinala v Wimbledonu. Šanghaj je zato po eni strani blagoslov, po drugi strani pa lahko še okrepi neprijeten sloves ''najboljšega brez Grand Slama'', prekletstvo, ki se je dolga leta držalo Gorana Ivaniševića. Ob izgubljenem finalu Wimbledona je legendarni Dalmatinec celo izjavil, da je to njegov najtežji dan v življenju ... Murray si gotovo ne želi podobnih občutkov.

Resda ima tudi smolo, da igra v dobi takšnih šampionov, kot sta Federer in Rafael Nadal, tu je še Srb Novak Đoković … toda vsaj v njegovem primeru je statistika zelo zanimiva. Njegovo razmerje zmag in porazov proti Federerju je 8-5, na mastersih denimo kar 5-1. Ali torej Federer bolje igra na največjih turnirjih ali pa Murray ni kos izzivom Grand Slama, ki poleg igralske popolnosti zahteva tudi ustrezno psihološko pripravo, od katere je najbrž odvisen tisti včasih tako potreben ščepec sreče.

Negativno razmerje ima sicer proti Nadalu (4-8) in Đokoviću (3-4), a če upoštevamo samo trdo podlago, na kateri je Murray najboljši, se številke spremenijo (Nadal 4-4, Đoković 3-3). Glede na to, da se dva Grand Slama igrata na trdih igriščih, bi bilo realno pričakovati tudi njegovo skorajšnje zmagoslavje.

A najbrž bo za kaj takšnega moral biti v zaključnih bojih turnirjev za Grand Slam bolj agresiven, tako psihološko kot strateško. Včasih se zdi, da ima na dvotedenskih turnirjih težave z odločnostjo in koncentracijo. Murray zna biti tudi muhast, verjetnost, da ti bo slab dan pokvaril turnir, pa je seveda večja na daljših tekmovanjih.

Murray je že zapravil nekaj priložnosti, toda to je proces, skozi katerega gre večina igralcev. Ima pa še problem, ki mu je ime Nadal. Španec je namreč na trdi podlagi postal boljši igralec, možnosti, da ga bo nekdo izločil preden se sooči z Murrayjem, pa so postale manjše. V Melbournu bo zato predstavljal visoko oviro, če bosta prekrižala loparje. Nadalova kombinacija fizične pripravljenosti in doslednosti v igri bo pomenila precej težav za Murrayja, ki je najbolj smrtonosen, kadar njegov nasprotnik igra bolj tvegano kot Nadal.

V nekaterih pogledih je Murrayjeva igra tako učinkovita, kot to dopusti nasprotnik. V tenisu pa je vedno bolje, če imaš usodo (lopar) v svojih rokah.