VIDEO: Jakov Fak: Želel sem si medaljo, tudi več kot bronasto

Izjemni hrvaški biatlonec se je po olimpijskih igrah v Vancouvru pridružil slovenski vrsti in odtlej piše biatlonsko pravljico tudi pri nas. Na lanskem svetovnem prvenstvu v Ruhpoldingu nas je razveselil z zlatom, letos z bronom. "Želel sem si medaljo, tudi več kot bronasto. Glede na to, s kakšnimi tekmovalci sem se meril, preprosto moram biti zadovoljen tudi z bronasto. Bil sem zdrav in sem na vsaki tekmi poskušal narediti najboljše. Seveda se ni vse izšlo po mojih načrtih, a želim si nadaljevati ta niz osvajanja odličij na velikih tekmovanjih," pravi Mrkopljan, ki je tudi v skupnem seštevku svetovnega pokala na visokem tretjem mestu.

Če na kratko povzamete prvenstvo, kaj vam je najbolj obtičalo v spominu? Najbolj zagotovo osvojena kolajna. Želeli smo si kolajne že v mešani štafeti in ker se nam ni izšlo po načrtih, sem bil malo jezen, tudi sam nase, zato sem želel čim prej pokazati, koliko smo v resnici vredni. Na šprintu sem streljal odlično, a se mi ni izšlo najbolje v smučini. To je pač biatlon, kombinacija dveh športov, kjer moraš za zmago premagati vse v obeh disciplinah. Dal sem vse od sebe, mislim, da so rezultati zelo dobri, glede na konkurenco in število tekmovalcev, ki so bili prijavljeni na svetovno prvenstvo. Res jih je bilo ogromno in na našo malo ekipo sem res ponosen. Ob vsaki napaki damo glave skupaj in poskušamo čim prej najti rešitev. Okoli naše ekipe se dogajajo same pozitivne stvari in upam, da bo tako tudi naprej.

Omenili ste konkurenco, ki je bila na tem svetovnem prvenstvu res ostra. Pri favoritih ni bilo tistega padca v formi, kar se sicer na tako specifičnih, velikih tekmovanjih rado zgodi … Res je, predvsem Martin (Fourcade op. p.) in Emil (Hegle Svendsen op. p.) sta zelo konstantna to sezono. Upam, da si bom nekako le izboril priključek v zadnji tretjini svetovnega pokala in bom dokazal, da nista edina, ki lahko sežeta po zmagi v skupnem seštevku. Jima poslal sporočilo za naslednjo sezono.

Na tem prvenstvu niste streljali na takšnem nivoju, kot smo ga od vas vajeni, v preteklosti ste namreč v tem elementu postavili izjemno visok standard. Najbrž za to ni bilo krivo le zahrbtno strelišče v Novem Mestu … Strelišče je resnično težko in potrebnih je veliko prihodov nanj, da bi ga dodobra naštudiral. Sicer pa ne bi rekel, da je bilo moje streljanje katastrofalno. V nedeljo sem res imel štiri napake in na najdaljši tekmi tri, na preostalih preizkušnjah pa ni bilo slabo. Če pogledam samo odstotke zadetih strelov, je bilo streljanje na tem SP eno najboljših zame. Mislim, da ni bil popolnih spodrsljajev, na nekaterih tekmah že, ampak samo strelišče sem zelo dobro naštudiral, pritisk tekme pa potem prinese svoje. Prinese določene okoliščine, v katerih pač svoje naredi tudi psiha.

Po nekaterih slabših nastopih ste poudarjali, da se še učite. Kakšne so bile te lekcije? Kaj ste se naučili? Predvsem to, da moraš biti vedno stoodstotno zbran. Še več časa moram posvetiti temu, da se popolnoma osredotočim na svoj nastop, tudi na takšnih tekmah, kot sta zasledovanje in skupinski štart. Preprosto, več pozornosti moram posvetiti določenim segmentom znotraj tekmovanja.

Pred sezono ste napovedovali, da vas zanima predvsem dobra uvrstitev v skupnem seštevku svetovnega pokala, kako je to prvenstvo vplivalo na vaš ritem pri lovljenju tega cilja? Vam je mogoče tudi zmešalo načrte? V bistvu se ti načrti zmešajo po tekmah, kot je bila na začetku svetovnega pokala v Östersundu, ko sem imel po treh nastopih samo devet točk. To je tak spodrsljaj, da se je težko pobrati vse do konca sezone. Še posebej v takem sistemu, ki obstaja v biatlonu, da se niti ena tekma več ne odšteva. Konkurenca se je resnično zaostrila. Res moraš biti na zelo, zelo visoki ravni, da dosežeš položaj, v katerem sem zdaj. Vedeti morate, da sem edini tekmovalec med petnajsterico v skupnem seštevku, ki do individualne preizkušnje na svetovnem prvenstvu v najdaljši disciplini ni imel niti ene točke. V določenih drugih disciplinah sem naredil korak naprej, v tej pa lahko rečem, da korak nazaj glede na prejšnja leta. Bolj se bom moral osredotočiti na vse discipline in poskušal biti kar najboljši v vseh.

Ritem svetovnega pokala, s tekmami, nagnetenimi ob koncu tedna, je bil na svetovnem prvenstvu vendarle nekoliko porušen … Tak je pač ritem, na to se je treba prilagoditi, izmišljevati si pač ne moreš. Taka so pravila igre in po njih je treba igrati.

Samo vzdušje na prvenstvu je bilo izvrstno, Čehi so naravnost znoreli za biatlonom … Res je, bilo je izredno in organizatorji si zaslužijo vse pohvale. Naredili so izjemno delo.

Za konkurenco ste dejali, da je strupena, še posebej se je na tem prvenstvu izkazal vaš konkurent Svendsen in norveška reprezentanca … Ja, a lansko leto denimo se pa ni. Norvežani so bili zelo motivirani, zelo so si želeli tega uspeha, a mi smo proti njim pravi palčki. Vse, kar naredimo, nam zato pomeni toliko več. Vem, da so tudi pričakovanja v javnosti po naših dosežkih zrasla, a moramo se vendarle zavedati, kje je naša štartna pozicija, v primerjavi z največjimi in najbogatejšimi reprezentancami.

Kako pa gledate na vse te uspehe, ki jih v tej zimi ponujajo tudi preostali slovenski športniki? Odlično je! Ob tej priložnosti bi čestital Tini, skakalcem in hokejistom ter vsem drugim, ki nas razveseljujejo. Zimski športi so v Sloveniji na zelo visoki ravni, športnice in športniki pa si resnično zaslužijo vse pohvale.

Videti je, da bo slovenska družina v Sočiju nadvse imenitna … Seveda, tudi pričakovanja bodo zelo visoka. Prepričan sem, da jih bomo upravičili. Zagotovo se bomo vsi potrudili po najboljših močeh.