Tina Maze: Vzeti vse, kar je na voljo!

Ne gre brez bolečin, joka, slabe volje, jeze, prerekanj in predvsem v Schladmingu še česa podobnega, a Tina Maze se v novi smučarski sezoni predvsem in večinoma zabava. Na svoj način žanje sadove minulega dela, ob odličnih vmesnih časih pa ne popušča in ne odstopa od začrtane poti. Na svetovno prvenstvo je pripotovala kot smučarka z že zagotovljenim veleslalomskim globusom in skorajda neulovljivo prednostjo tudi v boju za zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala. Vseeno pa ji je uspelo zaznamovati tudi prvenstvo na avstrijskem Štajerskem, saj si je okrog vratu obesila eno zlato in dve srebrni kolajni. A njena zgodba ima vendarle bogatejšo sporočilno vrednost. Prav nič ji ni bilo podarjeno. Njena zgodba o uspehu je vzorčni primer neomajne odločnosti, šampionskega dojemanja tekmovalnega športa in iskanja opore pri ljudeh, za katere sama verjame, da so zaupanja vredni in na visoki strokovni ravni.

Nekoč ste dejali, da je materinstvo ena od vaših velikih želja. Kaj boste odgovorili svojemu otroku, ko vas bo nekega dne presenetil s fotografijo iz Schladminga 2013 ter povprašal o svetovnem prvenstvu? Tri osvojene kolajne bom prav gotovo omenila, a zanesljivo bom osvetlila tudi predanost in vrhunskost moje ekipe. Vedno sem verjela, da športnik za nastopanje na najvišji ravni potrebuje takšno podporo. Ljudje, ki me obdajajo, so pomembnejši od rezultatov. Brez njih ne bi bilo kolajn.

Kdor vas podrobno spremlja, opazi, da v vaši zgodbi pravzaprav ne gre za štetje zmag, kopičenje kolajn in zbiranje stopničk, temveč bolj za iskanje poti do smučarske popolnosti. Je slednja vaša osrednja smučarska misel? Ogromno sem se naučila v minuli sezoni, ko sem veliko ali kar preveč razmišljala o velikem kristalnem globusu. Ko se nato vse ni razvijalo, kot sem želela, sem bila preveč potrta. V novi zimi sem ubrala drugačno pot. Iščem popolnost, o kateri govorite, hkrati pa se zavedam, da le ta posledično prinaša tudi uspehe. Rezultatska pričakovanja me zavirajo. Zavedam se tudi, da ta popolnost ni vselej povsem dosegljiva. Vedeti je treba, kaj imaš na razpolago.

A za popolnostjo hrepenijo vse smučarke. Čutite, da vam letos maksimalni približek osebnemu dometu že prinaša tudi zmago, ne glede na predstave tekmic? Da. Če je oprema ustrezna, jaz pa svoje opravim na progi, lahko zmagam na vsaki tekmi. Prav zato še toliko težje spremljam tekme, na katerih zmagujejo tekmovalke, ki so objektivno premagljive. Za ponazoritev bo dovolj pogled na slalom tega svetovnega prvenstva. Mikaela Shiffrin je odlična smučarka, o tem ni dvoma. A to ni slalomistka, kakršni sta bili denimo Marlies Schild ali pa Maria Riesch v najboljših letih.

Takšna šampionska miselnost bržčas zmanjšuje število situacij, v katerih se lahko iskreno veselite svojega dosežka. Ste si ob vzpenjanju po svetovni smučarski lestvici predstavljali, da boste jokali ob tretjem mestu na tekmi svetovnega pokala ali povesili glavo ob srebru na svetovnem prvenstvu? Tudi na to vprašanje lahko odgovorim pritrdilno. Marsikdo ne razume moje slabe volje. Vem, kaj imam v nogah, vem, kaj lahko storim. Znova smo pri perfekciji iz predhodnega vprašanja. Ko je to tvoje vodilo, te ne zanimajo mesta na tekmi. Ne jočem zaradi tretjega mesta, pokažem pa razočaranje ob spoznanju, da se mi vse ni posrečilo tako, kot sem si zamislila. Žal je bilo nekaj takšnih situacij tudi med svetovnim prvenstvom v Schladmingu. V superkombinaciji sem bila denimo druga, pa še danes vem, da je bil slalomski nastop zelo slab. Prav to spoznanje me je najbolj žrlo. Cenim odličje, a v tistem trenutku prevladujejo druge misli. Tudi v smuku vem, da bi se lahko zavihtela na stopničke, morda celo na prvo. Sem pa pri ocenjevanju rezultatov tudi realna in upoštevam, da je nemogoče prav vsak dan iz sebe iztisniti najboljše. Če potegnem črto, moram biti s tremi kolajnami zelo zadovoljna. Orisana smučarska filozofija vas je pripeljala do položaja, ko imate veliki globus na dosegu roke. Znana je vaša teza o proslavljanju po zadnji marčevski tekmi, a ponosa in osebnega zadovoljstva se verjetno ne da zamrzniti za mesec dni. Čutite bližino? Čutite posebno vznemirjenje? Se zavedate, da ste na pragu največjega uspeha v zgodovini slovenskega alpskega smučanja? Dogodki se bodo v tem mesecu do zadnje tekme še zelo vlekli. Govoriva o velikem globusu. A to ni vse. Na voljo je še mali globus v superveleslalomu, sem tudi v igri za slalomskega … Predajanje veselju ne bi bilo modro. Misli je treba posvetiti zadnjemu delu sezone in vzeti vse, kar bo na voljo. Vem, da sem dolgo garala za te trenutke. Vem, kako deluje naša ekipa, zato sem prepričana o uspešnem nadaljevanju sezone. Priznam pa, da včasih premišljujem in poskušam predvidevati, kako bo, ko bo vsega tega konec. Zdi se mi, da je o teh lovorikah težje sanjati. Takrat pričakuješ velikansko veselje. Kdo ve, morda se ti v trenutku, ko ti uspe, zdi vse skupaj zelo preprosto. Bomo videli … Vem le to, da sem v ta projekt vložila veliko, morda vse, zato znam ceniti dosežke. V celotni zgodbi me najbolj osrečuje spoznanje, da postopoma uresničujem cilje, ki sem si jih zadala na začetku svoje poti. Dejstvo je, da letos na najvišji ravni v največji možni meri izkoriščam svoj potencial.

Forma. Čarobna športna beseda. Vam je letos res ne gre očitati. Vas je kdaj strah, da bi jo izgubili, da bi se ta šampionski trans končal? Navsezadnje so vsi nizi minljivi. Tudi Lindsey Vonn si še pred poškodbo ni bila podobna. Počutim se močno. Ne vidim težav in ovir. Priznati moram, da je prav med prvenstvom prišlo do manjšega padca forme. A to je povsem razumljivo. To je del športa. Malce me je "pobralo". Na koncu nisem bila takšna kot na začetku prvenstva. Prav zato nekoliko obžalujem, ker vrhunske pripravljenosti in forme nisem unovčila v smuku. Ponavljam, lahko bi zmagala. Nihanja so torej razumljiva. Kar se je zgodilo Vonnovi, je povsem naravno. Pri tem pa velja poudariti, da je pred tem nanizala štiri ali pet sezon na vrhunski ravni. To je nekaj izjemnega. Ko se bo vrnila v našo smučarsko družbo, bo verjetno postala najuspešnejša alpska smučarka vseh časov. Jaz pa … Dokler imam ob sebi to ekipo, me ni strah. Vemo, kaj delamo. Poraja pa se vprašanje, na kakšni ravni lahko ostanemo. Nastopam v vseh disciplinah, kar mi ustreza, čeprav je program zelo zahteven. Pojavile so se zamisli o krčenju nastopov v hitrih disciplinah. A morda bi bilo nato vse skupaj dolgočasno. Vsaj zame. V tem trenutku mi je ta ritem pisan na kožo.

Se strinjate, da prav vrhunskost v vseh disciplinah daje vašemu globusu, ki smo vam ga že pripisali, toliko večjo težo? Če si tako vrhunsko pripravljen, kot je bila Lindsey Vonn, je pot do smukaškega globusa lažja kot v tehničnih disciplinah. Tam se nato kopičijo tudi točke v boju za zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala. Zmagovanje v smuku je fizično manj zahtevno kot v slalomu. Govorim o različnem kurjenju energije. Tehnični disciplini smučarko izčrpata veliko bolj kot hitri. Odličnost v vseh disciplinah daje mojemu smučanju širino. V tej smeri sem delala. Ponosna sem, da lahko na takšen način uprizarjam svoje smučarsko znanje.

Vas je v minulih dveh tednih kdaj prešinila misel o zadnjem nastopu na svetovnem prvenstvu v dolgi in uspešni karieri? Ne. Verjetno pa je bilo to res moje zadnje svetovno prvenstvo. Nikoli ne reci nikoli. Zdaj sem na vrhuncu svoje kariere. Bomo videli, koliko časa bom lahko ostala na tem položaju.

Bo torej na dolžino vaše kariere vplivala predvsem konkurenčnost? Bi vas potemtakem v smučarskem cirkusu lahko videli tudi po olimpijskem Sočiju? Moje misli segajo do Sočija, naprej ne. Počakajmo torej do konca olimpijske sezone, nato pa bomo videli, kako in kaj. Dejstvo je, da imam za svoja leta zdravo telo. Prav zato ima prav Andrea Massi, ko pravi, da bi lahko smučala še pet let.

A pripravljeno telo brez glave v smučanju ni vredno prav veliko. Kjetil Andre Aamodt je pred dnevi v pogovoru za Sportal dejal, da pride trenutek, ko ti globusi in zmage ne pomenijo več dovolj, da bi vztrajal. Odločilna bo torej motivacija? Ko nekaj osvojiš, si svoje dosegel. Morda tedaj ne vidiš pravega smisla, zakaj bi to osvojil še enkrat. Prav zato občudujem ljudi, kakršna je denimo Vonnova, ki v nizu osvajajo globuse. Jaz nisem takšna. Morda bi na vse skupaj gledala drugače, če bi bila na vrhu pred leti. Zdaj pa vem, kakšna je bila moja pot. Prav zato bom lahko rekla, da sem s korakom na sam vrh storila vse. Ponavljam, dokler v svojem početju vidiš smisel, je vredno vztrajati. Šport dojemam kot privilegij. Uživam! V pravo veselje mi je potovati naokoli s to ekipo.

Se torej bojite trenutka, ko se boste po osvojenem globusu prvič postavili na smuči ali se udeležili prvega kondicijskega treninga pred sezono 2013/14? Dokler bom čutila veselje, energijo in voljo, bom vztrajala v najboljši možni službi. Smučanje je lep šport. Vseskozi sem na svežem zraku. V zadnjih letih sem vzljubila tudi kondicijske treninge. Hm, še sama ne morem verjeti, da je prišlo do tega preskoka. Kondicijske treninge sem dolga leta sprejemala kot nujno zlo. Tudi zaradi tega je imel Andrea veliko dela z mojo glavo. A ko čutim, kaj mi ta vadba namenja, uživam tudi v tem delu treninga. Ne pridobivam le fizične moči, temveč tudi osebno energijo in veselje do življenja.