Stonerju in Ducatiju prva zmaga v Mugellu sploh

VN Italije je bila po VN Francije druga dirka zapored, ki so jo dirkači začeli na mokri podlagi in jo končali s ''sliksi''. Veliko je bilo odvisno od taktike, saj so morali tekmovalci sredi dirke zamenjati motorje. V tem početju se je najbolje izkazala Ducatijeva tovarniška ekipa, ki je perfektno ocenila razmere in v optimalnem času opravila menjavo motociklov pri Stonerju. Avstralski dirkač je z drugo letošnjo zmago prekinil zmagovito serijo Valentina Rossija, ki je v Mugellu slavil zadnjih sedem let zapored. Ducatijev zvezdnik je žarel od veselja, saj se je dobro zavedal, da je naredil veliko stvar: v neposrednem dvoboju je ugnal vse italijanske dirkače (Rossija, Doviziosa, Melandrija, Capirossija) na njihovem domačem dvorišču, ki ga poznajo kot svoj žep. Z drugo letošnjo zmago je Stoner znova prevzel vodstvo v prvenstvu in ima po petih dirkah pred Jorgejem Lorenzom, ki je bil tokrat drugi, 4 točke naskoka. Rossi za Caseyjem zaostaja 9 točk. To pomeni za Ducatijevega dirkača določeno psihološko prednost pred nadaljevanjem prvenstva in veliko olajšanje, potem ko se je mučil s svojim Desmosedicijem na prejšnjih treh dirkah in ni bil konkurenčen za zmago (Motegi, Jerez, Le Mans).

Stoner je odlično štartal v dirko in imel dober občutek na motorju, a ko so se začele pojavljati suhe ''flike'' na stezi, so njegove bridgestonke začele uničevati same sebe in oprijema sploh ni bilo več. Casey je naredil vse, da je obdržal stik z vodilnimi, dokler se ni zapeljal v bokse po menjavo motocikla s ''slicks'' gumami. Potem mu je bilo veliko lažje, saj ni bil več hendikepiran. Takoj ko se je usedel na drugi motor, se je vrnil dober občutek, zato se je kmalu prebil v ospredje. A kmalu zatem so se pojavili problemi s sklopko, še posebej hudo je bilo v ovinkih. V finišu dirke ni mogel več tako dirkati, kot je sam hotel, a se mu je vseeno izšlo. V zadnjem krogu je dirkal na limitu v tistih odsekih, kjer si prej med dirko niti pomisliti ni upal. Spremljala ga je tudi sreča, saj je v prav zadnjem krogu naredil napako, ki bi ga lahko stala zmage. In to v ovinku Correntaio, kjer imajo rezervirano mesto ducatisti. Zagotovo je kateremu izmed njih v tistem kočljivem trenutku srce padlo v hlače. A ko je Stoner ciljno črto prečkal sekundo pred Lorenzom in dve pred Rossijem, je bilo vse srčno trpljenje pozabljeno.

Z izplenom je bil v Mugellu zadovoljen tudi lastnik pole positiona Lorenzo. Španec je bil presrečen, da je dirko sploh začel, saj je v krogu, ko se dirkači peljejo na svoje štartne pozicije, na spolzki podlagi zletel v blato in štartal z rezervnim motociklom. Njegovi mehaniki so imeli na srečo ravno dovolj časa, da so mu pripravili polomljen motocikel, s katerim je odpeljal drugi del dirke. In bil začuda hitrejši kot s prvim. Rossi je bil po dirki razočaran, saj je po tihem računal na zmago. Še bolj žalostni bi lahko bili Dovizioso, Capirossi in Melandri, ki so v določenem delu dirke celo vodili, a na koncu jim je zmanjkalo tisto nekaj več, da bi prišli na stopničke. Njihovi motocikli na povsem suhi stezi žal niso bili konkurenčni za zmagovalni podij. Največji osmoljenec Mugella pa je bil Dani Pedrosa, ki si je na treningu ob lovljenju podivjane Honde poškodoval kolk in je dirko začel z velikimi bolečinami. Da bi bila zanj katastrofa še večja, je v 14. krogu dirke še padel in obležal negiben.

Upati je, da fant ni utrpel kaj hujšega, saj ga čez štirinajst dni čaka VN Katalonije v domači Barceloni. Njegova ničla se krepko pozna na lestvici dirkačev, saj so njegovi najhujši rivali za naslov svetovnega prvaka stopili na stopničke. Tako ima Hondin dirkač po petih dirkah za vodilnim Stonerjem že 33 točk primanjkljaja, kar je več kot ena zmaga. In če Dani denimo ne bi mogel nastopiti v Barceloni, bi se znal ta zaostanek usodno povečati. Škoda, ker mu je dobro kazalo. Letos je bil namreč iz dirke v dirko hitrejši, pa tudi tovarniška Honda je po lanskem polomu letos očitno pripravila konkurenčen motocikel. Na obzorju pa se že kaže Dovizioso, ki je še drugič zapored obtičal pod stopničkami. Če bi talentiranemu Italijanu kmalu uspel preboj med elito, bi znal pri tovarniški Hondi postati prva violina. Seveda ob predpostavki, če se Pedrosa ne bi mogel dokončno znebiti poškodb in posledično slabše fizične pripravljenosti.