Športniki in davek, olajšave …

Poklicni športniki vodijo poslovne knjige kot samostojni podjetniki posamezniki. Dohodki poklicnega športnika so obdavčeni z dohodnino kot dohodek iz dejavnosti. Obdavčitev z dohodkom iz dejavnosti je odvisna od načina ugotavljanja davčne osnove. Ta se lahko ugotavlja bodisi z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov bodisi z upoštevanjem normiranih odhodkov.

V prvem primeru, torej ob ugotavljanju davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov, je davčna osnova dobiček, ki se ugotovi tako, da se od prihodkov, ustvarjenih v koledarskem letu, odštejejo odhodki. Pri tem načinu lahko zavezanci uveljavljajo tudi določene olajšave. Tu se poleg Zakona o dohodnini (ZDoh-2) uporablja tudi Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Pri tem načinu torej športniki sami oziroma ustrezni računovodski servisi vodijo poslovne knjige. V drugem primeru pa gre za poenostavljen način ugotavljanja davčne osnove, pri čemer izhajamo iz dejanskih prihodkov, odhodki pa so določeni v pavšalu in znašajo 25 odstotkov ustvarjenih prihodkov. Vendar se za navedeni način ugotavljanja davčne osnove lahko odloči le tisti zavezanec, ki izpolnjuje določene pogoje (zanj ne obstaja obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc po drugih predpisih, njegovi prihodki iz dejavnosti ne presegajo 42 tisoč evrov, ne zaposluje delavcev, torej delo in vse poslovne funkcije opravlja sam). Zavezanci, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, akontacijo dohodnine izračunajo tako, da davčno osnovo, ki jo ugotovijo kot razliko med prihodki in normiranimi odhodki v višini 25 odstotkov (oziroma 70 odstotkov) ugotovljenih prihodkov, pomnožijo z davčno stopnjo v višini 25 odstotkov. Zavezanci se lahko odločijo tudi za znižano davčno stopnjo, ki pa ne sme biti nižja od 10 odstotkov, če plačujejo obvezne prispevke za socialno varnost z naslova opravljanja dejavnosti in če ocenijo, da bo akontacija dohodnine previsoka glede na pričakovano dohodnino na letni ravni.

Dohodnine se ne plačuje od denarnih nagrad za osvojeno medaljo na OI, SP in EP …

V športu obstaja tudi kategorizacija športnikov, poznamo na primer vrhunske in poklicne športnike, morebitno razliko med temi kategorijami in olajšavami pa so strokovnjaki na Dursu pojasnili: "Po določbi četrtega odstavka 113. člena Zakona o dohodnini se rezidentu, ki samostojno opravlja poklic športnika in je vpisan v razvid poklicnih športnikov, pod pogojem, da nima sklenjenega delovnega razmerja in da ne opravlja druge dejavnosti, prizna zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti v višini 15 odstotkov prihodkov letno, do zneska 25.000 evrov njegovih prihodkov iz dejavnosti v letu, za katero se odmerja dohodnina. Dodajamo še, da se v skladu s 5. točko 31. člena Zakona o dohodnini, dohodnine ne plačuje od denarnih nagrad za osvojeno medaljo na olimpijskih igrah ter svetovnih, evropskih in drugih mednarodnih prvenstvih, ki se izplača iz proračuna v skladu s pravilnikom za izvajanje letnega programa športa na državni ravni."

Rezident – nerezident Slovenije …

Številni športniki, predvsem tisti, ki se ukvarjajo z individualnim športom, se odločijo, da bodo imeli prebivališče v drugi državi. Razlog se skriva prav v višini davka, ki se v nekaterih "davčnih oazah" zniža. Med te športnike sodita na primer Katarina Srebotnik in nekdaj tudi Jolanda Čeplak.

O postopku obdavčitve za slovenske športnike, ki niso rezidenti Slovenije, so pri Dursu obrazložili: "V Zakonu o dohodnini je od leta 2005 dalje uvedeno načelo obdavčitve rezidentov po svetovnem dohodku in nerezidentov po viru dohodka. To pomeni, da so rezidenti Slovenije obdavčeni z dohodnino za vse dohodke, ne glede na to, od kod so jih prejeli oziroma, kdo jim jih je izplačal. Z dohodnino samostojnega športnika, ki je rezident Slovenije, so tako obdavčeni vsi njegovi dohodki, kjer koli jih je dosegel z opravljanjem svoje dejavnosti (doma ali v tujini). Nerezidenti pa so zavezani za plačilo dohodnine le od dohodkov z virom v Sloveniji. Plačana akontacija dohodnine se nerezidentom šteje kot dokončni davek in nimajo obveznosti poračuna dohodnine na letni ravni, kot to sicer velja za rezidente. Iz navedenega izhaja, da so s statusom posameznika (rezident, nerezident) povezane njegove davčne obveznosti in pravice (olajšave, zmanjšanja davčne osnove idr.). Pogoji za opredelitev statusa rezidenta Slovenije oziroma nerezidenta Slovenije so določeni v 6. (stalno prebivališče, običajno prebivališče (pretežno število dni prebivanja) ali središče osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji, prisotnost v Sloveniji več kot 183 dni v davčnem letu idr.) oziroma v 7. členu Zakona o dohodnini. Posameznik, ki ima primeroma poleg prebivališča v Sloveniji (stalno, začasno), hkrati tudi bivališče v tujini, in biva v tujini predvsem zaradi zaposlitve, v konkretnem primeru zaradi opravljanja dejavnosti, dejansko pa ne prekine s Slovenijo bistvenih rezidenčnih vezi kot so npr. družina, premoženje – stanovanje na razpolago ob vsakokratnem povratku v Slovenijo (ne glede na to, ali je stanovanje lastniško, najemniško), se kljub prebivanju v tujini še vedno lahko šteje za rezidenta Slovenije."

Ob specifičnem primeru smo se nato ozrli še na ekipne športnike, ki v tujini nastopajo, vendar pa tam nimajo prijavljenega stalnega prebivališča: "Kdaj posameznik preneha biti rezident Slovenije, je odvisno, kot že predhodno navedeno, ali se ga glede na določbe nacionalne davčne zakonodaje (Zakona o dohodnini), ki določa kriterije za rezidentstvo, ne more (več) šteti za rezidenta Slovenije. Če pa je z drugo državo sklenjena tudi mednarodna pogodba o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja in ga tudi ta država šteje za svojega rezidenta (npr. če biva v tujini več kot 183 dni), pa je treba ob presoji statusa posameznika upoštevati tudi ustrezna določila konkretne mednarodne pogodbe (praviloma 4. člen, ki določa tudi prelomna pravila za t. i. dvojne rezidente). Posameznik, ki glede na zgoraj navedeno ostaja rezident Slovenije, mora slovenskemu davčnemu organu napovedati tudi prejeti dohodek iz tujine. Če prejme torej športnik dohodek od osebe, ki ni plačnik davka (slovenska fizična oseba ali tuja oseba), mora v primeru, da izdaja račune, vodi poslovne knjige in v letnem davčnem obračunu sam ugotovi davčni dobiček, ki je obdavčen z letno dohodnino, že med davčnim letom sam plačevati predhodno akontacijo dohodnine. Če pa je t. i. normiranec, pa mora tudi za te dohodke vlagati trimesečne napovedi, akontacija pa se mu odmeri z odločbami. Le posameznik, ki se šteje za nerezidenta in ki ne prejema dohodkov iz npr. Slovenije, plačuje davke primarno le v svoji državi rezidentstva, v primeru prejema dohodkov iz tujine pa tudi v tujini – zopet upoštevaje določbe nacionalne davčne zakonodaje in mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčenja."

Športnik mora sam napovedati dohodek slovenskemu davčnemu organu

Za konec smo predstavili še primer, ko slovenski športnik za uspeh prejme nagrado v tujini in kje je v tem primeru treba plačati davek za prejeto nagrado. "Tudi v tem primeru je treba zaradi načela obdavčitve z dohodnino po svetovnem dohodku tovrstni dohodek napovedati tudi pri slovenskem davčnem organu zaradi odmere slovenske dohodnine. Praviloma so ti dohodki obdavčeni že na viru v tujini, upoštevajoč določbe tuje davčne zakonodaje in mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja (praviloma 17. člen), v Sloveniji pa se pri poračunu davčne obveznosti upošteva že v tujini plačani davek skladno z Zakonom o dohodnini. Če je s tujo državo sklenjena tudi mednarodna pogodba o izogibanju dvojnega obdavčevanja, je treba dodatno upoštevati tudi to pravno podlago, predvsem določbe glede zagotavljanja odprave dvojne obdavčitve."

Na vprašanje, kdo plača davek od nagrade, organizator ali tekmovalec, pa so nam na Dursu pojasnili: "V primeru dohodka, doseženega v tujini, mora zavezanec – športnik sam poročati, napovedati dohodek slovenskemu davčnemu organu, ker prejme dohodek od osebe, ki ni plačnik davka po Zakonu o dohodnini oziroma Zakonu o davčnem postopku. Davčni organ odmeri akontacijo dohodnine z odločbo. Zgolj kot pojasnilo naj dodamo, da bi se v primeru izvedbe športne prireditve v Sloveniji primeroma slovenski organizator prireditve štel za plačnika davka, ta pa bi za prejemnika dohodka izračunal, odtegnil in plačal akontacijo dohodnine kot davčni odtegljaj."