Sergej Rutenka: Neumno bi bilo odsekati Kamenico

Kljub poškodbi, ki ga je pestila, se je 25-letni naturalizirani Belorus boril kot lev ter ob koncu postal najboljši strelec (39 zadetkov) in podajalec (23 asistenc) naše reprezentance. Želel si je sicer več kot 10. mesto, a kot pravi, je to realno stanje naše reprezentance. Pravi, de je sodelovanje s selektorjem Kasimom Kamenico dobra napoved za prihodnost. Nekoliko pa je razočaran nad uvrstitvijo Nemcev v finale prvenstva. Se je razočaranje po nekaj prespanih nočeh poleglo? Kdaj je bilo razočaranje? Treba je realno pogledati v 'oči' reprezentanci. Pokazali smo veliko borbenosti in volje po uspehu, a tokrat to ni bilo dovolj. V ključnih trenutkih nismo bili dovolj uigrani in zbrani, pa tudi slabo smo reagirali na določene situacije. To so glavni vzroki za poraze.

Najbolj je bila očitna odsotnost Uroša Zormana … Vsekakor je v tej situaciji največ pomenila izguba Uroša. Tako David Špiler kot Rok Ivančič sta se trudila na vse pretege, a pozna se jima, da sta bila prvič na velikem tekmovanju. Potrebujeta čas in izkušnje, da postaneta tisto, kar rabimo.

Na prvenstvu ste sprva zabeležili 3 zmage, nato je sledilo 5 porazov. Vidite kot ključno tekmo srečanje z Nemci? Po mojem mnenju je bila ključna tekma z Islandijo. Za Nemce smo vedeli, da jim bodo kot gostiteljem sodniki nekoliko popuščali in pomagali do zmage. Ampak nismo pa si mislili, da bo tako hudo. Pa vseeno po tej tekmi ni bilo takšnega razočaranja, saj smo vedeli, da ni še nič izgubljeno. Ključ je bila tekma z Islandijo. Če bi to dobili, bi lahko bilo vse drugače.

Če primerjate reprezentanco v Švici in sedanjo izbrano vrsto. Lahko govorimo o razlikah? Seveda. V Nemčiji je reprezentanca delovala vsekakor bolj skupaj, bila je bolj kolegialna kot lani v Švici.

Kaj pravite za prihodnost? Ima Slovenija perspektivo in možnosti za odmevnejše rezultate? Težko bi govoril o prihodnosti. Z Urošem in Vidom Kavtičnikom bi že sedaj bila slika precej boljša. Glede na starost igralcev v reprezentanci bi rekel, da imamo še veliko možnosti. To se je na primer izkazalo pri Poljakih. Lani v Švici so pogoreli, letos pa s skoraj enako ekipo prišli do finala. To je torej prava pot. Treba je vztrajati.

V Sloveniji velja nekakšno nenapisano pravilo menjav selektorjev ob slabših rezultatih. Zagotovo bo pod drobnogledom strokovnega sveta RZS tudi Kasim Kamenica… Verjetno ga bodo nekateri poskušali 'odrezati'… Mislim, da je potrebno bolj kot Kamenico pod drobnogled vzeti kakšne druge strokovne zadeve. Naj se t.i. strokovnjaki postavijo v njegovo kožo. Me prav zanima, komu bi uspela takšna uvrstitev na svetovnem prvenstvu, kot je njemu ob vseh teh težav, s katerimi se je soočal. Prav rad bi slišal trenerje, ki ga kritizirajo, kako bi rešili nerešljive probleme poškodb in odpovedi. Videlo se je, da nam malo manjka za uvrstitev med osem. Bilo bi precej neumno, da bi sedaj letela glava Kamenice.

Za Slovence ste prav vi s svojim pristopom, igro in borbenostjo naredili največji vtis in ste domala heroj… To je napačno gledanje. Nisem nikakršen heroj. Če bi mene samega postavili na igrišče, ne bi mogel nič. Mi smo ekipa, moštvo, ki delamo skupaj za najboljši rezultat.

V zadnjih tekmah v Nemčiji se vam je utrujenost že nekoliko poznala… Ja res je. Na koncu sem bil že precej utrujen, ne samo fizično tudi psihično. To je bila posledica tega, da nisem mogel opravljati vseh treningov z reprezentanco. Na žalost je bilo tako. A kljub vsemu si ne bi oprostil, če bi ostal doma ali ne bi igral. Moral sem pomagati fantom.

Kako pa je sedaj stanje z vašo poškodbo? Bolečina še vedno je, ampak mislim, da je to predvsem zaradi velikih obremenitev in utrujenosti. Sicer sem prepričan, da je vse dobro.

Ste si pred prvenstvom mislili, da bomo v finalu videli Nemčijo in Poljsko? Za Nemce je bilo pričakovati, da bodo prišli daleč. Imajo izreden ambient, pa tudi veliko naklonjenost sodnikov. Meni se zdi to nepravično do drugih ekip. Gledal sem tekmi s Španijo in Francijo. To sta vrhunski ekipi, a samo s treningi in odlično igro se očitno danes ne da priti na vrh. Tako mislim, da finale ni ravno objektivna slika. Kar pa se Poljakov tiče, so zame veliko presenečenje. Lepo jih je gledati igrati, saj neznansko uživajo v igri, so sproščeni in delujejo kot ekipa. Čeprav imajo eksplozivno zunanjo linijo, ki si želi čimveč streljati na gol, so povezani kot eno.