Sebastian Pellon Maison: Mit o gavčih drži

Tipični predstavnik južnoameriškega športnega temperamenta je teden dni treniral s slovensko ekipo Ugar Equestrian Team in poln navdušenja nad Slovenijo, zimsko idilo in dejstvom, da je prav pri nas prvič stopil na smuči, prišel na intervju, kjer pa seveda nikakor nismo mogli mimo argentinskega nogometa.

Sebastian, Slovenci poznamo Argentino kot skrivnostno in strastno deželo. Deželo tanga, nogometa in prostranih pamp, preko katerih jezdijo sloviti ''gavči''. Ali mit o argentinskih kavbojih drži? So to res najboljši jezdeci na svetu? Vsekakor drži. To je del naše prostrane države in kulture. Vsi začnemo jezditi v rani mladosti, zato je za nas Argentince to res zelo naravno. To danost in talent za konja nam je najbrž dala narava, v kateri živimo.

Sami ste se odločil za konjeniški šport. Zakaj? Je bilo sedlo večji izziv kot usnjena žoga in parkur bolj adrenalinski kot poln štadion La Bombonera? Uf, kakšno težko vprašanje (smeh). Jaz sem namreč strasten navijač ekipe Boca Juniors, ki igra na tem štadionu. Zato je to zelo težko vprašanje, ker mi domači klub in nogomet kot pravemu Argentincu res zelo veliko pomenita. Vendar mi sedlo prav gotovo daje več adrenalina kot karkoli drugega na svetu. Utrip tekmovanja, moč in eleganca … Dejstvo, da se moraš s konjem zares povezati, ga za dober rezultat začutiti in z njim sodelovati je tisto, kar je v mojem športu zares unikatno in nenadomestljivo. Je prava vez z naravo.

So domači navijači tudi okoli parkurja tako bučni kot na nogometnih tekmah? Če sem odkrit, je to praktično nemogoče. Veste, nogomet je za nas prava strast, zato je tako vzdušje možno samo na nogometnem štadionu in nikjer drugje. Vendar so kljub temu navijači tudi v konjeništvu kar dobri in glasni. No, v Argentini je poleg nogometa še kar nekaj globalnih športov zastopanih na najvišji ravni. Tu sta še tenis, košarka ... Kako pa je s konjeniškim športom? Kje je njegovo mesto? Konjeništvo je v Argentini zopet v vzponu. Pred štirimi desetletji, ko smo bili drugi na svetovnem prvenstvu – v sedlu je bil sloviti Carlos Delia – smo postavili zares trdne temelje temu športu in z rezultatom pokazali, da smo konjeniška nacija. Tudi kar nekaj nas je argentinskih jahačev, ki kariero kreiramo v Evropi in si tudi tu nabiramo športne izkušnje. Korak za korakom zopet krepimo ta šport kot nacionalno danost in mislim, da se argentinskim jahačem obeta zelo lepa in uspešna prihodnost. Na lestvici od 1 do 10 bi priljubljenost konjeniškega športa v Argentini ocenil s 6,5, tako da nas čaka še kar nekaj dela na poti proti vrhu.

Sami sodite med jahače svetovne elite. Kakšno vlogo je na vaši športni poti odigrala evropska, predvsem angleška konjeniška scena? Kaj vam pomeni odhod v Francijo, Veliko Britanijo? Je to velik korak za vas? Priti iz Južne Amerike v Evropo in se uveljaviti kot športnik je nekaj neverjetnega. Kot je nekoč rekel sloviti dirkač Formule 1 Ayrthon Senna: ''Formula 1 je zares doma v Evropi.'' Podobno bi lahko rekel tudi za konjeniški šport. Francija je imela velik vpliv na moj športni razvoj. Iz Argentine sem prišel naravnost v Francijo, kjer sem kar 10 let jahal z najboljšimi francoskimi jahači ter treniral v najboljših francoskih parkurjih oziroma središčih. Potem sem se za 5 let preselil v Anglijo, kjer sem dobil novo priložnost, da sem nastopal na največjih tekmovanjih sveta. Zato sta tako Francija kot Anglija zelo pomembni v moji karieri.

V Sloveniji se konjeniškemu športu kljub močni tradiciji še nikoli ni zares uspelo prebiti v ospredje. Mnogi namreč mislijo, da je ta šport zgolj zabava premožnih ljudi. Kaj bi ti kot izkušen jahač, vrhunski tekmovalec sporočil Slovenkam in Slovencem? Mislim, da če trdo delaš in si svojemu poslanstvu predan, se ti bo to vsekakor obrestovalo. Konjeniški šport pa nikakor ni samo domena premožnih ljudi, vsekakor ne. Opažam, da tudi v Sloveniji konjeništvo napreduje in da je na pravi poti. Vendar je za preboj na vrh potreben čas. Kakovost potrebuje svoj čas za razvoj.

Leta 2007 ste v Sloveniji nastopili na tekmi svetovnega pokala v preskakovanju zaprek UGAR FEI world cup. Po čem ste si najbolj zapomnil našo mednarodno tekmo? Bilo je naravnost sijajno, fantastično. Počutil sem se zelo dobrodošlo. Organizacija je bila perfektna, zelo profesionalna. Kot jahač, lastnik in celo kot groom si tekmovanja ne bi mogel zamisliti bolje.

Kakšen vtis pa je na vas naredilo Posestvo Ugar, glede na to, da ste sami trenirali in tekmovali v nekaterih najbolj uglednih konjeniških centrih? Odkrito lahko povem, da ostalim konjeniškim centrom ne gre nič zavidati. Zelo spoštujem Posestvo Ugar, ker se zelo trudijo in jim gre izredno dobro, zato si zares zaslužijo le najboljše. Govoril sem z veliko jahači in vsi se strinjajo, da se na Posestvu Ugar športnik počuti zelo dobro, zato si Ugar zasluži same čestitke.

Sami prijateljujete z Maksom Riosso, ki v Sloveniji velja za enega izmed najbolj izkušenih jahačev. Maks je tudi kapetan mlade ekipe UGAR Equestrian Team, ki že nastopa na mednarodni sceni. Teden dni ste sedaj preživeli skupaj. Kaj ste videli? Se Slovenci lahko od te ekipe nadejamo vrhunskega mednarodnega rezultata? Je ekipa na pravi poti? Zagotovo je na pravi poti. S časom se bodo pokazali tudi vedno bolj odmevni rezultati. Sam sem zelo dober prijatelj Maksa Riosse in njegove žene Manje Koren. Osebno se z njuno filozofijo do konjev, športa zelo strinjam. Do konjev, svojih športnikov imata izjemen pristop. Lepo je videti, da razumeta konja kot žival, s čimer sta že veliko pridobila oziroma naredila. Oba sem treniral in jahal njune konje, in moram reči, da imata zelo dobre konje in da sta na pravi poti, da dosežeta blesteče rezultate. Ugar Equestrian Team bo v prihodnosti gotovo dosegal izvrstne rezultate na mednarodni ravni. Vzdušje v ekipi je krasno, saj se tudi sam ob njima počutim kot doma, zato jima želim vse najboljše v letu 2009.

No, intervjuja z Argentincem nikakor ne moremo zaključiti brez nogometa. Kateri je vaš najljubši nogometaš? (smeh) Za vse nas, za celo državo je še vedno najboljši nogometaš Diego Armando Maradona. Danes pa sta tu še Lionel Messi in Carlos Tevez, oba sta fantastična.

Največji tekmec ''gavčev'' so seveda brazilske ''karioke''. Kaj vam pomeni, če na nogometni tekmi reprezentanca Argentine premaga Brazilce? Oh! Zelo na kratko bom povedal: to je popolno, čustveno in najbolj iskreno veselje cele države.