Samir Handanovič: Ne smeš zganjati preveč evforije

V vratih Udineseja je postal nezamenljiv, pred njegovimi očmi se iz tedna v teden menjavajo zvezdniški napadalci svetovnega formata. In le redko je premagan. V svoje vrste ga je sramežljivo snubil že Tottenham, nedavno pa je bilo v italijanskih medijih zaznati zanimanje velikega Milana. Glede na njegov skokovit razvoj ter dejstvo, da je Udinese s 23-letnim Ljubljančanom podaljšal zvestobo vse do konca junija 2012, velja v bližnji prihodnosti pričakovati prestop v enega izmed klubov, ki bi ga lahko uvrstili med evropsko ''smetano''. Kaj o vsem skupaj meni priljubljeni ''Sarma''?

Slovenski ljubitelji nogometa smo v zadnjem času z navdušenjem prebirali napise v italijanskih medijih, ki so se dotikali zanimanja Milana za vaše usluge. Ste občutili željo evropskih klubskih prvakov tudi v bolj konkretni luči? Dobro, ne bi rad sedaj preveč komentiral kaj in kako, bi pa rad povedal, da se s tem ne obremenjujem. Iz tega nočem delati velikega 'buma'. Pač o tem se piše in lahko sem vesel, da se piše na tak način tudi o meni, drugače pa ...

Se vam je kaj ''zavrtelo'' v glavi in srcu ob tem velikanskem izzivu in morebitni časti, ki bi vas doletela ob prestopu v vrste ''rossonerov''? Ne, ne ... Moje stališče je vedno isto. Da dobro treniraš in braniš ob nedeljah, drugo pa že pride samo od sebe. Vedno je isto. Rad nabiram nove izkušnje. Slednje ti da 40 tekem v sezoni, ne pa zgolj ena. Vse stvari so povezane. Tako treningi kot menjavanje okolja, trenerjev in soigralcev. Vse skupaj ti da nekaj. Nasploh mora biti v življenju vedno prisotno neko ravnotežje. Ne smeš zganjati preveč evforije, drugače se ti slabo piše.

Je pa vendarle težko ohraniti določeno skromnost, ko prebirate članke o tem, da ste vredni na nogometnem trgu toliko in toliko milijonov evrov ter da se za vas zanimajo največji klubi ... Moj recept je tak, da moraš čim manj brati in razmišljati o takih stvareh.

Bi bile s prestopom v Milan uresničene vaše otroške sanje? Ah, takšne sanje ima gotovo vsak otrok (smeh). Dosti otrok je takšnih. Vsi moji vrstniki, s katerimi sem kdajkoli igral skupaj, so sanjali o tem, da bi kdaj zaigrali za kak velik evropski klub.

Zadnji veliki odhodi nogometašev Udineseja, denimo Vincenza Iaquinte v Juventus (za dobrih 11 milijonov evrov), Sulleyja Ali Muntarija v Portsmouth (10), nekaj let poprej Davida Pizarra v Inter (12) ter Mareka Jankulovskega v Milan (8.5) pričajo o tem, da zna klub iz Vidma zelo dobro in zajetno prodajati ... Udinese dobro prodaja, ampak morate vedeti, da tudi dobro kupuje. Kupuje igralce za majhne, pa tudi velike vsote. Sistem kluba je zelo jasen. In tako ne dela samo eno leto, ampak vsaj že 15. Mlad igralec ima pri Udineseju dane vse pogoje, da naredi nekaj iz sebe.

V soboto ste v serie A gostovali v Neaplju in doživeli v tekmi, na kateri je sodnik pokazal dva rdeča kartona, poraz z 1:3. To so pač take tekme, po katerih se lahko obrneš na sodnike, čeprav ... Lahko bi tudi mi odigrali bolje. Res je, da so po tekmi vedno usodni dogodki, ki jo neposredno odločijo. Ta tekma nasploh predstavlja dolgo zgodbo. Iskreno povedano nam niti niso 'pustili', da zmagamo. Je pa bilo pravo vzdušje, zbralo se je okrog 50.000 gledalcev. V Neaplju so bili vedno nori na nogomet. Polne tribune so bile tudi, ko je igral klub v drugi, pa tudi tretji ligi. Tam doživiš vse. Tudi provokacije, kar je normalno za temperamentni 'jug'. Že uro in pol pred tekmo je bilo na štadionu 10.000 ljudi.

So v Neaplju še vedno ob cestah smeti? Še vedno. O tem smo se prepričali na lastne oči iz avtobusa.

V prvenstvu veljate za nezamenljivi člen med vratnicama Udineseja, medtem ko ste v pokalu manjkali na obeh tekmah proti Catanii. Vam je trener predpisal počitek ali so bile posredi zdravstvene težave? Ne, ne. Sem dobro pripravljen, tako da bi lahko brez težav nastopil tudi v pokalu. A takšna je bila pač odločitev trenerja. Zadevo sem kot profesionalec mirno sprejel, tako da ni bilo težav. V pokalu so pač dobili priložnost tisti, ki igrajo povečini manj. Je pa zanimivo, da v Italiji pokal že dalj časa izgublja na pomenu in vrednosti, ko pa pride nekdo do četrtfinala ali pa polfinala, bi pa naenkrat radi vsi zaigrali. Proti Catanii smo nesrečno izpadli v 90. minuti. Kakor smo šli srečno v Palermu naprej v zadnji minuti, se je sedaj zgodilo obratno. To so pač stvari, ki se rade dogajajo v nogometu. Ostaja še prvenstvo, kjer je naš cilj končno četrto mesto, ki še vodi v ligo prvakov. O njem bo odločal boj med nami, Fiorentino in Milanom. Do konca je še veliko krogov ...

V nedeljo se je v Strunjanu začela operacija slovenske reprezentance z imenom Danska. Vsaka tekma je 'le' tekma. Nazadnje smo igrali z Bolgari, zdaj igramo z Danci. Tako da se v bistvu nič ne spremeni. Sam pridem vedno v reprezentanco s ciljem, da dam svoj maksimum. Le tako si po dvoboju nimam kaj očitati.

V ožjo obrambno vrsto se vrača Matej Mavrič. Kakšno je bilo vajino sodelovanje v preteklosti? V redu. Prav z nobenim v reprezentanci nimam nikakršnih problemov. Z vsemi dobro sodelujem, v igri pa je samo en cilj. Igra se za zmago, drugih ciljev ni. Lahko se govori, da bi nekaj naredili, pokazali dobro igro in tako naprej. A to se le govori, drugače pa je končni cilj vedno zmaga.

Bi radi v vrstah Danske koga izpostavili? Navsezadnje so vam kot vratarju verjetno najbolj poznani napadalci, ki si služijo kruh pri priznanih evropskih klubih. Ne, ne ... Danska je zelo kakovostna reprezentanca. Dobra je na vseh mestih. Da pa bi koga izpostavljal, pa ne ...

Kakšen je občutek pred sredino tekmo? Bomo videli. Nič ne bom napovedoval, saj so lahko to varljive stvari. Lahko rečeš, da imaš dober občutek na dan tekme. Da pa to govoriš nekaj dni pred tekmo, pa je malce težje. Vsaj zame. Verjetno kateri izmed soigralcev razmišlja drugače ...