Rakovič: Velike tekme so za mojstre

Končno ste v vaši zbirki dočakali še pokalno lovoriko .... Res je, samo še to sem čakal, da jo lahko postavim v domačo vitrino (smeh). No, saj ne mislim tako resno ...

S kakšnimi pričakovanji ste se podali na štadion, na katerem so prednjačili navijači Maribora? V sebi sem čutil določen strah. In to ne zaradi tega, ker bi slutil, da bomo igrali slabo. Čutil sem nekakšno pozitivno energijo, kot že nekajkrat v moji karieri. Izkušnje so mi govorile, da se bo izteklo dobro. In res se je. Maribor je zaradi številnih navijačev resda veljal za favorita, a se je nazadnje vse obrnilo nam v prid. Naši igralci niso vajeni igrati na tako velikem spektaklu in pred takšno množico. Po tekmi lahko rečem, da jim je le laže igrati pred polnimi tribunami. Vložek pred tekmo je bil ogromen. Oba kluba sta za Evropo potrebovala zmago, mi pa smo se po mojem mnenju bolje pripravili na tekmo. Pred tekmo smo dva dneva živeli samo za ta finale in komaj čakali na začetek tekme. Ob koncu smo zasluženo zmagali.

Je torej po vašem mnenju sobotna otvoritvena tekma na prenovljenem Ljudskem vrtu le pustila prevelike posledice v nogah nogometašev iz štajerske prestolnice? Maribor se je v soboto proti Nafti rahlo utrudil. Zbralo se je 12.000 gledalcev, bil je res pravi spektakel. Igralci pa morajo dati na vsakem spektaklu vse od sebe, tako da so porabili kar nekaj energije, medtem ko smo mi na tekmi z Livarjem privarčevali nekaj moči, kar se nam je tudi obrestovalo.

Kako je bilo zaigrati proti nekdanjemu klubu? Od časov, ko sem nosil še dres Maribora, sem zamenjal že kar nekaj klubov, tako da mi je bilo vseeno lažje. Lahko pa priznam, da je vedno lepo igrati proti njemu, saj velja štajerska prestolnica za nogometno mesto. Po eni strani mi je žal, da se Štajerci niso uvrstili v pokal UEFA, ker resnično živijo za nogomet, hkrati pa imajo še novi štadion, a pokalnega naslova smo si seveda želeli tudi mi (smeh). Želim pa Mariboru prihodnje leto veliko sreče.

Oba vaša zadetka nista skoparila z lepoto ... Velike tekme so za mojstre, kaj naj drugega rečem (smeh). V mreži sem videl pajčevino. Že dolgo je bila tam, pa sem jo moral malce očistiti (smeh). Dal sem sicer dva gola, ki sta bila plod igre celotnega moštva. Vesel sem, da sta zadoščala za našo zmago.

Zaključnega piska glavnega sodnika niste dočakali na igrišču, saj vas je v 76. minuti zamenjal Aleksandar Rodić. Vam je zmanjkalo moči? Res je, manjka mi še nekaj moči. Nisem še ''pravi''. Pozna se, da sem bil poškodovan skozi celotne priprave. Na vso moč sem igral že na polfinalni pokalni tekmi v Kopru in si dokazal, da se počasi le vračam. Formo smo stopnjevali prav za to tekmo. Pravilno smo delali.

Sodeč po dobri volji vašega klubskega predsednika Joca Pečečnika, ki po tekmi ni skrival navdušenja, boste zagotovo deležni lepe finančne premije ... Dobro ... Finance pridejo spontano po tekmi. Veljamo za mlad klub, ki ga vodijo ambiciozni ljudje. Niso me motili tudi napisi v časopisih, ko se je na široko pisalo o nasprotovanjih obeh klubskih vodstev. Pozitivno je, da se malce ''kuha'' v nogometu. Da se nekaj dogaja. Oni imajo pač svojo igro, mi smo tu le delavci.

Čeprav vas na prvenstvenih tekmah bodri le malo zagretih navijačev, je v Celju levi del zahodne tribune napolnilo kar lepo število privržencev v rdečih barvah. Presenečen sem, da se je zbralo toliko navijačev Interblocka. Sploh nisem mogel verjeti, da bomo imeli tako bučno podporo. Mislim, da je to lep korak za prihodnost kluba.

Na tribunah vas je spremljala tudi družina ... Žena in otroka so moja sreča. Za njih igram, oni pa ''živijo'' za vse moje tekme. Fenomenalen občutek je, da lahko veselje po takšnem uspehu deliš doma tudi v krogu družine.

V minuli sezoni ste z Domžalami osvojili naslov državnih prvakov, nato pa ste se preselili k Interblocku, ki se je šele po dodatnih kvalifikacijah rešil izpada. Ste takrat verjeli, da boste že svojo prvo sezono v novem klubu začinili z lovoriko? Odšel sem v ambiciozen klub. Zato sem se tudi odločil za ta korak, ne pa zaradi finančne plati. V Domžalah sem po mojem mnenju svoje naredil, v tej sezoni pa smo naredili nekaj novega. Čaka nas še veliko dela, na srečo pa smo že kmalu osvojili lovoriko. Vesel sem, da smo Ljubljani po dolgem času priborili Evropo. Zdaj bo lahko malce nogometno zaživela tudi slovenska prestolnica. Ne vem sicer, kje bomo igrali evropske tekme, najverjetneje v Domžalah, a vseeno.

Kako kot kapetan ocenjujete zmožnosti vaših mladih sigralcev? Težko se je bilo ujeti takoj na začetku. Zdaj na koncu, ko je bilo najbolj pomembno, smo zadihali skupaj. Oni so čutili mene, jaz pa njih, tako da lahko podam le pozitivno oceno. Svoje je dodal še trener Skočić, ki je očitno res pravi specialist za pokalne tekme.

Do kod segajo cilji Interblocka v prihodnji sezoni? Nimam kaj veliko za povedati. Imam pogodbo, tukaj sem in na voljo, o ostalem pa naj razmišlja strokovno vodstvo. O tem raje ne bi razlagal, saj sem se že prevečkrat opekel. Sem le igralec, ki opravlja svoje delo na igrišču.