Prelomnica ali le zgodba o lastovki in pomladi

"Vrag je odnesel šalo," se je glasil motivacijski moto čete Jureta Zdovca pred prihodom tretjega evropskega gosta v novi sezoni in hkrati peto evroligaško tekmo. Lottomatica je v Ljubljano sicer prispela z zavidanja vredno statistiko in uglednim položajem na lestvici, a pogled v italijansko prvenstvo je vendarle razkrival, da gre za ranljivega in vsekakor premagljivega nasprotnika. Predvsem pa je v soočenju z ekipo, ki zavoljo specifičnega igralskega kadra in trenerske filozofije gradi povsem drugačen slog košarke kot Union Olimpija, tivolski strateg Jure Zdovc videl priložnost za vsiljevanje ritma in pravil domačega moštva. Njegov taktični načrt je zeleno-bela zasedba, v kateri tokrat ni bilo prvega strelca Matta Walsha, izpolnjevala že vse od uvodnih minut, presenečala pa je predvsem z izjemno visokim ritmom in opazno manjšimi nihanji. Tudi ob dokaj pogostih menjavah ljubljanska peterka ni izgubljala zagona in rdeče niti, visoka prednost v zgodnji fazi tekme pa ni delovala kot uspavalo.

Zdovca so ob zmagi, ki je preprečila malodušje in plaz kritik, najbolj veselili obrambna zavzetost velike večine izbrancev in doslej preredko videno medsebojno pomaganje ter komuniciranje. Tudi odsotnost prvega strelca, ki si je ob anemičnosti soigralcev v preteklih krogih pogosto sam prilastil napadalna pooblastila, se ni poznala. Predvsem v prvem delu ga je uspešno nadomestil razigrani Sani Bečirovič, ki je vendarle pobegnil iz začaranega kroga evropske neprepričljivosti, kmalu pa so se mu pridružili še ostali dolžniki, v prvi vrsti borbeni center Uroš Slokar, kapetan Sašo Ožbolt in reprezentančni branilec Jaka Klobučar. Zdovc je v rotacijo dokončno dodal še Nemanjo Aleksandrova in Pawla Kikowskega ter tako razširil igralski repertoar. Predvsem pa je tokrat kohezivna ekipa prvič v evroligaški sezoni postregla z raznolikostjo in nepredvidljivostjo v vseh fazah. "Zmajem" je pri tem v veliki meri pomagala tokrat zelo neprepričljiva Lottomatica, ki je presenetljivo hitro popustila pod domačim pritiskom, in z izjemo redkih odsekov pokazala bore malo.

A ljubljanski izkupiček v prvih petih krogih evrolige seveda preprečuje zametke kakršnekoli evforije, ki bi nastala kot posledica sicer zelo prepričljive, zanesljive in povsem zaslužene zmage na Rimljani. Pravi spodrsljaj so si zeleno-beli resda privoščili le proti Maroussiju, vseeno pa jih v želji po preboju med šestnajst najboljših ekip evrolige v drugi polovici uvodnega dela čaka zelo zahtevno delo. "Zmaji" bodo morali za pravo vrednost rimskega skalpa pomemben par točk potrditi še z domačima zmagama proti CSKA in Maccabiju, vsaj v Atenah in po vsej verjetnosti tudi v Rimu pa bodo več kot zaželene tudi gostujoče zmage. Ob tem bi bila nadvse dobrodošla tudi vrnitev Vlada Ilievskega, ki očitno še ni povsem nared za igralske napore, ter učinkovita umestitev povratnika Walsha. Na ta način bi Zdovčeva četa vendarle nadgradila postavljene temelje, izkoristila raznolik kader ter upravičila visoka pričakovanja. V nasprotnem primeru bo imela sredina zmaga kaj kmalu prizvok zvonjenja po toči oziroma leta lastovke, ki še ne prinaša pomladi