Polona Hercog: Na vsaki poti so vzponi in padci

Ko je Katarina Srebotnik sprejela odločitev, da se bo v karieri posvetila le še dvojicam, je slovenski ženski tenis poiskal novega vlečnega konja. Kamničanka, nase je opozarjala že v mladinski konkurenci, se je med najboljših 50 na svetu zagozdila že kot najstnica. Končnega napada na druščino najboljših 20 igralk, tam razsežnost njenih dometov uvršča tudi najnovejši trener Martin Vilar, pa vseeno ni izvedla. A s tem zgodb o zmožnostih, ki jih premore, še ni konec. V tem letu resda plačuje davek menjavi trenerja, loparja in še česa, po drugi strani pa trdno verjame, da bo obdobja prehitrih izpadov na turnirjih kmalu konec. Odlične predstave v Kopru, kjer je bila v dvoboju s Kanadčankami nepremagljiva, ji bodo pri izpolnitvi cilja v veliko pomoč.

''Vztrajna Lona'', kot so vas poimenovali zvesti navijači iz vaše Kamnice, je na dvoboju s Kanado ponudila odločilno prednost v prid gostiteljic. V dvoboju najboljših igralk ste po razburljivem obračunu odpravili višje uvrščeno tekmico Rebecco Marino, nato pa v paru s Katarino Srebotnik postavili piko na i dosežku, ki slovensko reprezentanco uvršča v drugi najboljši svetovni razred. Je bil to najlepši konec tedna v tem letu? Lahko bi tako dejala, da. Oba dneva sta bila res fenomenalna. Zelo sem zadovoljna s tem izidom, je pa zanimivo, da sem letos najboljše predstave ponudila prav na domačih tekmah v pokalu Fed. Podpora navijačev mi očitno daje še dodaten zagon. Ko vsi navijajo in dihajo s tabo, ko si želijo tvoje zmage, je veliko lažje. Potrebovala sem to za samozavest, zdaj moram to le še prenesti na turnirje.

Na turnirjih, pogosto se vaše ime pojavi tudi na seznamu nosilk, se spopadate z vlogo prve slovenske violine ženskega tenisa. S podobno obremenitvijo se je pred leti soočala Katarina Srebotnik in takrat sporočala, da to ni prav nič prijeten občutek. Kako ta pritisk prenašate vi? O tem veliko ne razmišljam. Nočem si še sama delati dodatnega pritiska. Mislim, da ga je že dovolj zaradi drugih stvari.

Kateri pa je glavni razlog, da ste se letos velikokrat poslovili že v uvodnem krogu? Kaj pa vem ... Večkrat sem že povedala, da so na vsaki teniški poti vzponi in padci. Mogoče se je eden od mojih padcev pokazal na začetku leta. Dejstvo je, da se nisem najboljše počutila z novimi loparji. Zdaj poskušamo najti novo možnost, da bi se še bolje znašla na igrišču. V Kopru sem igrala s starimi loparji in je pomagalo, tako da bo treba hitro najti rešitev.

Sledita nastopa v Maroku (Fes) in Španiji (Barcelona). Kako pomembna bosta za nadaljevanje sezone, ki se bo odvijala na kraljestvu peščene podlage? Na vse nastope skušam gledati z druge, nekoliko bolj sproščene strani, ne pa ravno z vidika, koliko točk branim tisti teden. Turnirjev je ogromno, s točkami pa se ne obremenjujem. Veliko bolj pomembno je, da se dobro počutim na igrišču, da se pri tenisu zabavam in da dobro nadaljujem sezono.

Pa ste letos že izkusili trenutek, ko vam tenis ni ponudil osnovne zabave? Nisem mislila na tak način. Ampak včasih, ko gre vse narobe, razmišljaš o tem, kaj si delal napačno in včasih ni vedno najbolj zabavno.

Tako kot odločitev, ko ste prekinili skupno pot z dolgoletnim trenerjem Zoltanom Kucharszkyim? Res je. Če z nekom sodeluješ nekaj let, je to na koncu kar težko prekiniti. A prišel je trenutek, ko smo si segli v roke in poslovili. Iz te naveze sem vzela ven največ, kar sem lahko. Potrebovala sem res nekaj novega na turnirjih.

V Mehiki, ko ste vsaj za trenutek spomnili na Polono iz lanskega leta in se v Monterreyu prebili do polfinala, ste se prvič srečali z novim trenerjem Martinom Vilarjem, ki vas je bodril tudi v Kopru. Zelo je prijazen, komunikativen in odprt za sodelovanje. Kdor hoče pri njem delati, se bo pač sam odločil. On ne sili prav nobenega. Za zdaj sodelujeva zgledno. Dobro se razumeva, tako da ne razmišljava o tem, da bi prekinila sodelovanje. Vseeno pa raje pustim možnosti za prihodnost odprte. A če v naslednjih tednih ne bo šlo kaj narobe, sem takoj za to, da bi sodelovanje nadaljevala tudi na daljši rok.

Je Slovenija prihodnje leto sposobna preboja v prvo svetovno skupino pokala Fed? Vse je mogoče. Vsaj to lahko rečem. Smo pa tako vesele za to zmago, da še ne razmišljamo o prihodnji sezoni. Najprej se je treba poveseliti za to, kar smo dosegli, potem pa iti dalje.

Kaj pa bi svetovali sotekmovalki Maši Zec Peškirič, ki je očitno padla v psihološko krizo? To ni moje področje. Vsak v reprezentanci ima svojo ekipo in vsak dela po svoje, zato se v to ne spuščam. Treba je vprašati njo in njene sodelavce.

Nastop za domovino se vam ne obeta le v pokalu Fed. Znašli ste se tudi na seznamu slovenskih kandidatov za olimpijske igre leta 2012. S Kato (Katarino Srebotnik, op. p.) sva pred kratkim postali uradni kandidatki, a nisva imeli še nobenega sestanka, tako da je še težko kaj govoriti za naprej.

Bi pa radi nastopili v Londonu? Vsekakor. To je posebno doživetje. Velika želja za vsakega športnika, tako da ne bi imela prav nič proti. Upam, da bom lahko nastopila tudi med posameznicami. Prireditelji bodo razpolagali s seznamom tistih, ki so nominirani za olimpijske igre. In če bom tam visoko, mi nastop ne more uiti v obeh konkurencah.