Pia Tajnikar: Poskušam slediti svoji poti

Triindvajsetletna Ljubljančanka, bodoča arhitektka, na atletskih stezah sledi svoji poti, za katero verjame, da se bo vzpenjala k vedno boljšim rezultatom. Zelenooka lepotica, ki bo po mnenju mnogih postala nova kraljica slovenskega šprinta, nas je v prijetnem pogovoru popeljala v svoj športni svet.

Letošnje poletje ste si verjetno posebej zapomnili po spektaklu vseh spektaklov – olimpijskih igrah v Pekingu. Kako ste kot mlada in perspektivna športnica doživeli slovito ''Ptičje gnezdo''? Zame je bila to ena izmed najlepših atletskih izkušenj. Mogoče tudi zaradi samega štadiona, ki me je z arhitekturnega vidika zares navdušil, saj študiram arhitekturo. Po drugi strani pa ta štadion naredi lep vtis tudi na tekmovalca, saj te pride pogledat ogromno ljudi, ki navijajo. To vzdušje ti vlije še dodatno voljo, željo, da bi čim bolje odtekel.

Kaj pa ste razmišljali tik pred štartom, na ogrevanju? Na ogrevanju po navadi izpeljem vaje po programu, ki sem ga navajena in ga izvajam tudi na manjših tekmah. Tik pred štartom pa sem poskusila ne razmišljati o ničemer, ker je vse, o čemer razmišljaš, po navadi slabo, kvari zbranost. Pred štartom torej poskusim čim bolj ''izprazniti'' glavo.

Kaj je na OI na vas naredilo največji vtis? Nam morda lahko zaupate kakšno športno anekdoto iz olimpijske vasi? Lepo je videti vse te športnike z vseh koncev sveta, dobre in malce slabše … Kakšnih posebnih anekdot ni bilo, saj je vse potekalo gladko. Zelo lepo so poskrbeli za organizacijo. Mogoče mi je bilo malce smešno, ker Kitajci na svoj način govorijo angleško in smo se zelo slabo razumeli. Zgodilo se je tudi, da me je kakšen taksist pustil kar nekje. Dovolj je bilo na primer, da je samo videl ograjo olimpijske vasi, potem pa sem morala še pešačiti. Kašnih posebnih stvari pa ni bilo.

Kako pa kot šprinterka komentirate olimpijsko prevlado Jamajčanov in Boltovo zaušnico svetovnemu šprintu? Kje so po vašem mnenju meje? Meni je všeč, da se šprint razvija v tej smeri. Zdi se mi, da je Bolt predstavnik novega tipa tekačev, ker je višji in teče na malo daljši korak. Ima posebno tehniko teka. To ni nekaj povsem novega, ampak po navadi so bili šprinterji vedno malce nižji, tekli pa so bolj na frekvenco … Boltov slog mi je všeč, ker sem tudi sama malce višja, in mogoče bomo zdaj bolje tekli višji tekači.

Kje pa so sicer meje šprinta? V plavanju, na primer, bodo rekordi menda ''padali'' vse do leta 2069. To bi težko napovedala. Ko nekaj let spremljaš atletiko in se z njo ukvarjaš, vedno misliš, da je neki dosežek največ, kar se je dalo narediti, potem pa vsake toliko časa pride nekdo, ki res preseže rezultate drugih. Mislim, da se prav v takih stvareh, ko se tehnika malce razvije in dopolni, ko nastopi drug tip tekača …, naredi premik. Drugače pa kakšnih velikih sprememb ne more biti, saj je ta stvar zelo razvita.

Pio Tajnikar številni vidijo kot naslednico slovenske kraljice sprinta Alenke Bikar, ki je pred kratkim končala športno pot. Kakšni so torej vaši cilji? Kdo je vaš športni idol? Bila bi zelo vesela, če bi dosegla rezultate Alenke Bikar. Kakšna bo moja športna pot, niti ne razmišljam. Vsako leto poskusim teči čim bolje, in to me je vsakič pripeljalo stopničko višje. Nikoli si nisem izbirala idolov in si jih tudi ne bom. Zmeraj poskusim posamezne situacije prilagoditi sebi, da jih čim bolje odtečem. Mislim, da je dovolj, da se prilagodim sebi, ker vsakemu človeku ustreza kaj drugega. Sicer spoštujem vse uspešne športnike, ampak poskušam slediti svoji poti.

Na kaj ste v svoji dosedanji športni karieri najponosnejši? Olimpijski nastop je zagotovo ena pomembnejših stvari. Ponosna pa sem tudi na nastop na evropskem prvenstvu v Göteborgu. To je bilo eno izmed mojih prvih velikih tekmovanj. Tam sem prišla v polfinale na 100 metrov; to bi rada tudi nadaljevala in se poskušala uvrstiti čim višje.

Slovenski atleti ste v zadnjem času naredili zares ogromen napredek. Spomnimo se lanske Osake in olimpijskih iger … Kako vi ocenjujete ta napredek slovenske atletike? Ste zadovoljni s pogoji, strokovnim kadrom, infrastrukturo …? Mislim, da smo atleti res zelo veliko naredili, pri tem pa je vsekakor pomagala tudi atletska zveza. Dejstvo je, da se vsak športnik poskuša čim bolj potruditi za uspeh, kar se je lepo videlo pri teh, ki so se uvrstili najbolje. V bistvu jim je uspelo organizirati ekipo ljudi, ki jim je pomagala. To bi rada vzpostavila tudi pri sebi. Malce sem že začela delati v tej smeri, sodelujem s fizioterapevti, psihologi in podobno, saj to tudi pripomore k boljšemu rezultatu. Konec koncev gre v moji disciplini za stotinke, kar pomeni, da so pomembne tudi malenkosti.

Kako pa gledate na prizadevanje Primoža Kozmusa za ureditev finančnega statusa vrhunskega športnika po koncu aktivne kariere? Mislim, da je prav, da bi se na tem področju nekaj izboljšalo. Ne vem, kaj je najboljše, ampak lepo bi bilo, če bi se za športnike malce bolj poskrbelo, saj kar veliko naredimo za svojo državo.

Prva velika preizkušnja nove sezone bo evropsko prvenstvo v Torinu. Vaša napoved? Krasno bi bilo kar zmagati, ampak tako hitro žal ne gre. Poskusila se bom uvrstiti čim boljše, lepo pa bi bilo biti v finalih.

Veljate za pravo damo atletskih stez. Ste se morda preizkusili tudi na modni brvi? (smeh) Ne, nisem in se tudi ne bom. Bom kar tekla, mi je pa že zadosti lep kompliment to, kar ste vprašali. Drugače pa me to ne mika.

Poleg atletike vam veliko časa jemlje tudi študij arhitekture. Kateri športni objekt, ki ste ga videli ali slišali zanj, je najboljši z vidika bodoče arhitektke? Meni je bil ravno ta štadion v Pekingu eden boljših športnih objektov. Tudi plavalna dvorana mi je bila zelo všeč, ampak štadion še bolj, mogoče tudi zato, ker sem atletinja. Nekaj začetnih treningov sem kar težko naredila, ker sem vseskozi gledala stadion. (smeh) Me je moral potem trener malce ''spraviti v red''.

Če bi se morali odločiti za kakšen drug šport, bi se podali v … Smučanje! Vedno sem rada smučala.

Kaj je vaša največja ali najbolj skrita novoletna želja? Želim si, da bi mi v atletiki in študiju dobro šlo. Vse drugo pride samo od sebe.