Petra Majdič: Moje mišice so šprinterske

Poleg tega je na tekmi za svetovni pokal slavila že devetič, s čimer se je izenačila s skakalcem Primožem Ulago. Izmed slovenskih športnikov, ki nastopajo v zimskih disciplinah, je pred njo le še Primož Peterka, ki je dobil 15 tekem za svetovni pokal. Petra se bo najprej odpravila v nemški Düsseldorf, kjer bo na sporedu še en šprint, nato pa bo nastopila na tekaški novoletni turneji Tour de ski, kjer bo skušala popraviti vtis izpred leta dni, ko je tekmovanje končala na zanjo skromnem 18. mestu.

Kako ste se počutili na ramenih vaših trenerjev po nedeljski zgodovinski zmagi? Podobno kot po prvi slovenski zmagi v teku na smučeh tri leta nazaj v Drammnu. Mislim, da smo bili ravno tako veseli in da smo tudi tako navdušeno vriskali in vpili ter da je Davos prav tako kot takrat Drammen onemel za nekaj sekund ob tem navdušenju. To je bilo eno izmed izjemnih doživetij.

Videti je bilo, da ste zmagali z lahkoto v vseh tekih … Ob zmagah je vedno videti lahko, čeprav v resnici ni čisto tako. Za tem stoji veliko truda in dela. Moram priznati, da sem imela prebliske med četrtfinalnim in polfinalnim tekom, ko sem tudi Ivanu (Hudaču, op. p.) ter serviserju rekla, da ne morem več. A to je situacija, ki se ponavlja iz tekme v tekmo, saj sem vselej izjemno psihično in fizično utrujena, a se nekako potrudim, nato pa je videti, kot da sem zmagala z lahkoto.

Ima zmaga v prostem slogu posebno mesto v vašem srcu, glede na to, da je prva? Definitivno. Mislim, da ima isto mesto, kot ga je imela pred leti moja prva zmaga v svetovnem pokalu. Bo nepozabno v vsakem primeru.

V šprintih nimate konkurence. Zakaj vam ravno tovrstne preizkušnje tako ustrezajo? To je fizično pogojeno. Moje mišice so bolj šprinterske. Hitre mišice prevladujejo nad počasnimi. Pred leti smo naredili raziskave in takrat se je pokazalo, da imam v sebi veliko teh hitrih vlaken. Očitno sem hitra tekmovalka, ampak že dolga leta vztrajam na distanci, kjer imam tudi dobre rezultate in kjer želim v prihodnosti še napredovati.

Nekoč ste dejali, da smučarja tekača med nesmrtne postavi šele zmaga na distanci … To trdim še sedaj. Šprint je le bolj nova disciplina. Mogoče bi dodala, da tekača med nesmrtne postavi predvsem to, da je konkurenčen najboljšim v vseh disciplinah, kar pa jaz že sem. V tekaških krogih velja, da je najboljši tisti, ki je v vseh disciplinah svetovnega pokala res vrhunski.

Zmaga v Davosu je že vaša deveta. To pa je že nekaj, kajne? S tem sem ujela Primoža Ulago in prehitela Bojana Križaja. To so taka imena, da je vsakomur jasno, da je to izjemen rezultat.

Uvrščeni ste kar na drugo mesto v skupni razvrstitvi svetovnega pokala. Razmišljate, kako bo ob koncu sezone? Če vam pokažem koledar tekem do konca sezone, boste videli, da smo naredili šele prvi in drugi korak, do konca pa je še daleč. Trenutno mi kaže res fantastično, a ne želim, da se preveč govori o tem, kako bo ob koncu sezone. Kot sem že večkrat poudarila, je zame vsaka uvrstitev v najboljšo deseterico vrhunski rezultat in od tega ne odstopam. In to kljub temu, da lahko vsako drugo tekmo zmagam. Kar pa se tiče globusa, se ga ne da načrtovati. Globus se zgodi sam od sebe.

Najprej odpotujete v Düsseldorf, kjer bo na sporedu šprint, nato pa se začne turneja Tour de ski, ki je eden vaših glavnih ciljev sezone. Kakšnih rezultatov si želite v naslednjem mesecu dni? Pred mano je verjetno zelo obremenilen mesec. Pripravljam se, da bom psihično čim bolje prenesla vse skupaj. Najprej je na sporedu tekma v Düsseldorfu, ki je zelo hitra in lahka, kar meni ne ustreza. Sledi Tour de ski, kjer je potrebno na prvih tekmah blesteti, kajti če si na začetku v ozadju, nato nimaš velikih možnosti za napredovanje. Upam, da bom imela srečo s smučmi. Lani te sreče nismo imeli. Želim si dobre uvrstitve, predvsem pa si želim nastopati sproščeno. Ne želim čutiti nobenih pritiskov, ker mislim, da je z dvema zmagama v svetovnem pokalu sezona že sedaj zelo uspešna.

Imate kakšna konkretna pričakovanja na turneji Tour de ski? Iskreno priznam, da nimam nobenih pričakovanj. Predlani sem bila na Touru že zelo dobra šesta, pa nato minulo sezono z 18. mestom precej razočarana. Turneja je videti tako, da šest tekem garaš kot živina, nato pa zadnja odloči skoraj o vsem, kar je dodaten razlog, da od Toura ne pričakujem ničesar.