Peter Vilfan: Levi ali desni. Vseeno. Rešite Olimpijo!

Pred letom dni ste v pogovoru za Sportal dejali, da v vrhunski slovenski košarki ni prostora za Petra Vilfana. Vztrajate pri izrečeni tezi? Slovenska košarka ni omejena zgolj na visoko profesionalni del. To je izjemno širok pojem, zato je v košarki dovolj prostora za vse, ki jo imajo radi. Lahko potrdim, da ne bom več nikoli trener v vrhunski ekipi. Tudi moja zgodba z angažiranjem v vodstveni ekipi Uniona Olimpije je po vsej verjetnosti končana. Zanesljivo pa bom vedno z vsemi svojimi močmi pomagal slovenski košarki in Olimpiji.

Slednja prav v teh trenutkih krvavo potrebuje pomoč … Se popolnoma strinjam. Mobilizirati moramo vse sile. Z Juretom Zdovcem in Slobodanom Subotićem pripravljamo okroglo mizo na temo Uniona Olimpije. K sodelovanju bomo povabili tudi druge legende kluba, kot so Ivo Daneu, Aljoša Žorga, Joško Papič … Vabljeni bodo tudi novinarji, zainteresirana javnost, košarkarski strokovnjaki, nekdanji trenerji in pravzaprav vsi, ki jih zanima obstoj Olimpije na košarkarskem zemljevidu. Želimo, da pridejo in izrazijo svoje mnenje. Dobrodošle bodo kritične misli. Javnost in tisti, ki lahko in morajo pomagati, naj slišijo te besede. Olimpija je največja športna institucija v Sloveniji. Pokazati moramo, da ima široko podporo. To ni le klub. To je gibanje, ki ga Slovenija potrebuje.

Ali pri reševanju sodelujete kot legenda kluba ali nemara tudi kot član mestnega sveta in županov odposlanec? Moja vloga se ne bo razlikovala od vlog ostalih. Želimo sprožiti val, ki bo tiste, ki lahko pomagajo, prepričal. Mnogi namreč ne verjamejo, da je klub možno rešiti. Moti me tudi, da se razširja mnenje, da si Olimpija kot institucija ne zasluži rešitve. Zdi pa se mi, da so se v tem položaju tudi tisti, ki imajo radi košarko, začeli umikati in dvigovati roke. Stanje je kritično. Gre za vprašanje tedna ali dveh! Upam, da bodo na omenjeno okroglo mizo prišli tudi ljudje iz gospodarskih in političnih sfer. Olimpija je bila vedno povezana z vsemi porami.

Da morajo sile združiti predstavniki gospodarstva ter mestnih in državnih oblasti, čivkajo že vsi tivolski ptički. A v tej zgodbi manjka vezni člen. Ga vidite? V Sloveniji je zelo veliko ljudi, interesnih skupin, organizacij in političnih združenj, ki lahko vsako stvar preprečijo, uničijo ali ukinejo. Zelo malo ali praktično nič pa je ljudi, ki bi delovali povezovalno. Če bomo želeli rešiti Olimpijo, se bo moralo zgoditi prav to. Bojim se, da se v Sloveniji nikomur ne pusti prevzeti vloge tega povezovalnega člena. To je velik problem. Opozarjam pa, da posameznik v tem trenutku ne more rešiti Olimpije.

Gre v prvi vrsti za gospodarski položaj v državi in svetu ali pa je vse skupaj posledica dosedanjih vodstvenih struktur? Verjamem, da je vsako vodstvo klub prevzelo v dobri veri. Tudi upravni odbor, v katerem sem deloval kot predstavnik mesta, se je projekta lotil z dobrimi nameni, optimizmom in pozitivno energijo. Delali smo dobro, nato se je žal zalomilo. Priznam pa, da je gospodarska situacija težka. A Slovenija ima eno pravo športno institucijo – Olimpijo. Nikogar nočem zaničevati in zmanjševati vrednosti njegovega dela, a Olimpija je vendarle ena. Madridski Real in Barcelona sta bila pred leti v veliki krizi, a okolje ni dopustilo propada. Če bomo v Sloveniji Olimpiji priznali status takšne institucije, potem jo bomo z lahkoto rešili. Poslovanje Olimpije bo transparentno in na očeh vsem. Zato ne razumem strahu pred izginjanjem denarja.

Bi si upali določiti izvirni greh. Je to neplačevanje davkov pred leti ali pa nesorazmerje med prihodki in odhodki pri podpisovanju pogodb s trenerji in igralci? Vsaka zgodba ima svoj začetek. Pri Olimpiji se je začelo z neplačevanjem obveznosti do države, sledile pa so še druge težave. Država pa je bila tukaj neusmiljena. Nadaljevanje bi ponazoril z učinkom snežne kepe. A vztrajam, da se lahko klub reši, če se bodo povezali vsi interesi.

Kako pa odgovarjate na kritike na vaš račun. Očitali so vam delovanje v klubu in vzporedno še menedžersko poslovanje. Bom zelo kratek. V upravnem odboru sem deloval kot nekdanji košarkar in poznavalec razmer. Nisem bil športni direktor. Nikoli pa nisem bil menedžer kateremukoli od košarkarjev. To ostro zanikam. Ko sem bil podpredsednik, sem sodeloval pri pogovorih, saj so me klicali košarkarji in njihovi zastopniki. Zakaj? ker so me poznali. A vselej sem postavil zgolj širok okvir dogovora, nato pa nadaljevanje prepustil direktorju Igorju Dolencu. On se je pogovarjal o številkah, časovnih omejitvah …

V kolikšni meri pa je Olimpiji pripravljena pomagati MO Ljubljana z županom Zoranom Jankovićem? Zanimivo je, da bi med 45 svetniki težko našli osebo, ki ne razmišlja o pomoči Olimpiji. Vsi se zavedamo, kako pomemben je ta klub za mesto in promocijo. A znova smo si enotni le pri interesu. Stara zgodba. V Sloveniji je tako, da težko najdeš pravega človeka. Ko pa ga vendarle najdeš, mu drugi ne dovolijo povezovalne vloge. To je ključni trenutek. Vseeno mi je, kdo bo rešitelj. Še celo s samim hudičem bi podpisal pogodbo, če bi nato rešil klub. Moj apel je jasen. Levi ali desni. Zgornji ali spodnji. Vseeno je. Rešite Olimpijo! Jaz bom rešitev brez pomisleka podprl.

Dejavni ste tudi pri projektu "EuroBasket 2013". Ste na pravi poti? Znani so tekmeci. Nas čaka še soglasje in garancija Vlade RS. Ne gre za denar, ki ga bomo izgubili. To je le politična odločitev. Jasno pa je, da ne bo lahko. A to smo pričakovali. Vendarle kandidiramo za evropsko prvenstvo v košarki, ki po odmevnosti in pomembnosti sodi takoj za nogometom in morda še atletiko. Logično je, da bo konkurenca močna in številčna.

Vrnili ste se tudi za komentatorske mikrofone. Ste potešili novinarski apetit? Kar 18 let sem delal pri nacionalni televiziji in ob tem užival. Denar ni bil pomemben, želel sem komentirati. Tudi zato sem odšel in se pri komercialni športni televiziji znova našel. S sodelavci sem postavil prave temelje. Vrhunec je bil pariški zaključni turnir.

Kaj je ponudil pariški "final 4"? Pariz ni ponudil presežka. Partizan je prinesel dodatno energijo. Celo tekma za tretje mesto je bila na izjemno visoki ravni. Ponavljam pa, da ekipnih ali individualnih presežkov ni bilo. Včasih so posamezniki bolj izstopali. A tudi to je razumljivo. Če pogledate zasedbo Barcelone, vam kmalu postane jasno, da je težko izstopati. Minutaža je natančno odmerjena. Zvezdniki so zadovoljni s 15 minutami na parketu. Prav zato je 'Barca' prvak.

Ob koncu se vrnimo k začetni iztočnici. Morda za vsa ni prostora v vrhunski košarki, vseeno pa ste zelo dejavni v svoji košarkarski šoli in v tradicionalnem kampu v Strunjanu. Ste pred vnovičnim druženjem z nadobudnimi mladci že vznemirjeni? To delo označujem za prvo ljubezen v zadnjih osemnajstih letih. To me dopolnjuje in me dela srečnega. Veselim se novega druženja v Strunjanu.

S katerimi besedami bi odgovorili materi, ki bi vas vprašala, zakaj otroka vpisati v vaš kamp? Mirno nam dajte otroka, saj boste teden dni brez skrbi. Lani smo imeli kar 30 bratov in sester. Vsem svetujem, naj pogledajo na mojo spletno stran petervilfan.com. Pri nas otroke čaka veliko dela, a tudi obilica zabave.