Peter Prevc: Upam, da ne bom šel dol s stopničk

Tekma na veliki skakalnici je bila izjemno izenačena. Malenkosti so odločale, vi pa ste znova ohranili mirne živce ob pravem trenutku. Iz kje črpate samozavest? Tekma je bila zelo zanimiva. Poizkušal sem biti čim bolj sproščen. Razloga za nervozo ni bilo. Na treningu sem že dobro skakal. Osredotočen sem bil na svoje skoke. Glavna naloga je bila, da nisem delal napak.

Ali ste čutili breme, ko ste bili po prvi seriji drugi in niste bili v takšnem položaju kot na manjši skakalnici, na kateri ste napadali iz ozadja? Še vedno sem si zadal nalogo, da napadem. To je edini pravi način. Če braniš mesto, nisi tako samozavesten. Nimaš prave miselnosti. Moraš napadati ne glede na položaj. Ko sem se peljal z žičnico gor, sem čutil nekaj nervoze. A že na vrhu postal miren, ko sem opravil vso proceduro za skok.

Trener Goran Janus se je prvič odločil za znižanje zaletnega mesta. Ste mu zaupali? Nisem vedel, da je Goran povlekel to potezo. Zaletno mesto se je vseskozi spreminjalo in ni se vedelo, ali je to delo žirije ali trenerjev. Mogoče je bilo to dobrodošlo, ker smo se skakalci med seboj pogledovali in smejali. Tudi štarterji so malce zbegano skakali na vrhu.

Ste morda pomislili na zlato, ko se je po vašem skoku izpisala številka ena, na vrhu pa je bil le še Poljak Kamil Stoch? Ne, nisem upal. Navijal sem za Stocha. Privoščil sem mu medaljo. V soboto mi jo je podaril. Tudi Andersu sem jo privoščil. Na novoletni turneji je bil zelo dober, potem je malce padel, zdaj se je pa znova dvignil.

Očitno vam je tako lepo na stopničkah, da verjetno ne boste hoteli sestopiti z njih? Upam, da ne.

A brez zapleta ni šlo. Zaradi prehitro slečenega dresa ste bili nekaj časa v negotovosti glede medalje. Kaj ste razmišljali, ko ste čakali na odločitev žirije? Razmišljal sem, kako bom vse skupaj obrazložil. Nisem slišal, kaj se pogovarjajo za zaprtimi vrati. Ko je prišel kontrolor do mene in mi čestital, sem si rekel, zdaj pa je medalja moja.

Na naslednjih tekmah se verjetno ne boste slekli do avta? Zagotovo ne.

Kako družina gleda na vaše dosežke na tem prvenstvu? Oče je bil celo tukaj na tej tekmi. Oba sva bila zelo vesela uspeha.

Kakšna pa je bila prva reakcija Gorana Janusa? Objela sva se. Pred drugim skokom pa mi je rekel: Treba se je boriti.

Če bi vam kdo dejal, da boste osvojili dve medalji na svetovnem prvenstvu, kaj bi mu rekli? Ne bi mu verjel, podpisal pa bi. Mogoče sem kdaj razmišljal o eni medalji, ne pa o dveh.

Pred vami je na svetovnem prvenstvu še sobotna ekipna tekma. Nova priložnost za medaljo? Šest reprezentanc je v igri za medaljo. Danes preostali niso skočili ravno najbolje, vendar verjamem, da bomo vsi dobri v soboto.

Ali je v vašo glavo že prišla misel, da bi srebru in bronu dodali še zlato? Do zdaj še ne. Bo treba počakati do sobote.