Olimpija kmalu do novega mandata

Od lanske zasedbe so pri Heliosu, ko je zmagoslavno stopil na sam vrh, manjkali le trije: Smiljan Pavič, Saša Dončić in trener Memi Bečirovič. Poleti so se Domžalčani okrepili denimo z Jackom Ingramom, vendar kljub "uigranosti" ekipa v finalu ni bila kos evropski Olimpiji. Verjetno so le redki verjeli, da bi lahko zeleno-beli brez prvega zvezdnika moštva Marka Miliča, Saše Dončića ter Borisa Gorenca tako suvereno opravili z lanskoletnimi pokalnimi in državnimi prvaki.

Utrujenost? V finalu je ne bi smelo biti

Mogoče bodo v Domžalah v svoj bran dejali, da so imeli težji razpored do finalnega obračuna, vendar je tudi lani Olimpija do finala igrala proti Alposu iz Šentjurja in B-ligašem iz Nove Gorice ter nato "neutrujena" klonila. S tribun je bilo mogoče slišati, da zvesti navijači Heliosa niso bili zadovoljni predvsem s trenerjem Zoranom Martičem in njegovim vodenjem tekme, če odvzamemo kritike na račun sojenja. Opazke so kar letele iz njihovih ust. Po tekmi je slednji iskal razloge za slabšo predstavo njegove čete tudi v utrujenosti. Ali nista finalni nastop in Olimpija dovolj velika nujnost, da se pozabi na utrujenost? Resnici na ljubo pa so bile nekatere taktične poteze v finalu nekoliko nespametne - predvsem pri menjavah. Že bežen pogled na domžalsko klop je razkril nezadovoljstvo pri nekaterih izkušenih možeh. Največji problem pri Heliosu pa je bila zbranost v napadu. Čeprav so Jure Močnik, Žiga Zagorc in Aljaž Janža navajeni igrati na tako pomembnih tekmah, so tokrat izgubili preveč žog. Kar 16 od skupno 21 žog so jih branilci iz Domžal podarili tekmecu. To je za finale pač nedopustno.

Nedeljska predstava skoraj na ravni evropskih

Na drugi strani je ljubljanski voz iz minute v minuto vozil hitreje, praktično tako kot na evropski poti proti CSKA in Olympiacosu. Na koncu so izbranci Aleksandra Džikića ob občutni prednosti z atraktivnimi potezami nagradili še gledalce, ki pa presenetljivo niso zapolnili dvorane na Kodeljevem. To je edina črna pika zaključnega turnirja pokala Spar. Nenazadnje smo v Mostah spremljali všečne predstave, ki bi morale biti dovolj velik magnet za javnost.

Zlatorog in Krka napadata iz zasede

Olimpija je dokazano še vedno vlečni konj slovenske košarke, vendar iz leta v leto konkurenca postaja vse močnejša. Helios in Geoplin Slovan že leta dobro parirata "Šiškarjem", vse bližje pa sta tudi Zlatorog in Krka. Laščani in Novomeščani so trdno odločeni, da bodo v končnici državnega prvenstva mešali štrene najboljšim. Po tihem celo upajo na preboj na mesta, ki vodijo v ligo NLB.

Vse poti pa peljejo v to smer, da bo Union Olimpija v tej sezoni dosegla nogometni hat-trick, če v svojo vitrino pripelje še naslov najboljšega v državnem prvenstvu. S takšno angažiranostjo in z zdravo zasedbo enoletni vladajoči mandat Olimpije na slovenskem ozemlju ne bi smel izostati.