Olafur Stefansson: Še sreča, da ni Pajoviča

S svojo reprezentanco, za katero je v mnogih letih igranja zbral več kot 230 nastopov ter zadel več kot 110 zadetkov, je prišel v Nemčijo s ciljem uvrstitve v četrtfinale. Sobotna tekma s Slovenijo bo odločala o marsičem. Levičar je član Ciudada Reala, zato izvrstno pozna slovensko izbrano vrsto, vesel pa je, da letos ni zraven Aleša Pajoviča. Kljub temu, da ste Poljsko že imeli v primežu, vam je na koncu spodletelo. Kaj se je dogajalo? Veliko malih stvari je šlo narobe. V prvem polčasu smo slabo streljali, čeprav smo imeli lepo priložnost, da bi že ob polčasu vodili za pet ali šest zadetkov. Nismo je izkoristili. Poleg tega smo imeli v drugem delu preveč izključitev, zato so nas Poljaki kaznovali. Vrnila se jim je samozavest in 'potolkli' so nas.

S Poljsko bi že lahko odločili svojo usodo in se uvrstili v četrtfinale … Da, tega smo se zavedali. A sedaj je nujna zmaga v soboto proti Sloveniji. Zamudili smo eno priložnost, naslednje ne smemo izpustiti iz rok.

Lahko primerjate tokratno islandsko reprezentanco s tisto na Švedskem leta 2002, ko ste evropsko prvenstvo končali kot četrti. Imate danes boljšo ekipo? Ne, sedanja ekipa ni tako dobra kot takrat, vendarle pa se počasi vračamo na stara pota. Potrebujemo več stabilnosti. Včasih igramo zelo dobro, včasih pa katastrofalno slabo. Potrebujemo povprečje, ne pa tolikšnih nihanj. Pravzaprav je težko reči, kje se trenutno nahajamo.

V soboto vas čaka zelo pomembna tekma s Slovenijo. Kako bo igrati proti soigralcu iz španskega Ciudada Reala? Slovenija je zelo močna, ima dobro ekipo, a k sreči Aleš Pajovič ni prišel na prvenstvo, manjkata pa tudi Uroš Zorman in Renato Vugrinec. Vseeno imajo nekaj zelo dobrih mladih igralcev. So dober kolektiv. To je tekma, na kateri so možnosti 50:50.

Je po vašem mnenju Slovenija brez teh igralcev precej oslabljena? Verjetno so nekoliko šibkejši, a taktično so podkovani in imajo dober način igre. Poglejte Celje Pivovarno Laško. Klub vsako leto izgublja po dva vrhunska igralca, pa še vedno v Evropi postreže z dobrim. Z reprezentanco je položaj podoben.

Bi dejali, da lahko ustavite Slovenijo, če ustavite Sergeja Rutenko? Mogoče. On je ključni igralec v slovenskem napadu.

Kaj pa če Slovenija ustavi vas. Pomeni to konec za Islandijo? Upam, da ne. To se ne sme zgoditi, saj smo ekipa. Vsi moramo igrati dobro, moramo biti ekipa.

Pri 33 letih še vedno vztrajate pri rokometu in sodite v sam svetovni vrh. Je motiva še dovolj? Ni mi težko, rad igram za reprezentanco in klub. Čez dve ali tri leta ne bom več sposoben igrati, zato mi je sedaj v veliko veselje, da lahko igram. Moram uživati, dokler lahko.

Torej do kdaj bomo še videvali Olafurja Stefanssona? Cilj so olimpijske igre v Pekingu 2008.

S kakšnim ciljem je Islandija prišla na prvenstvo? Zastavili smo si uvrstitev v četrtfinale. Gremo korak za korakom. Najprej moramo zmagati proti Sloveniji, nato pa gremo naprej in videli bomo, kaj se bo zgodilo.

Tudi v Ciudadu Realu merite na nov evropski naslov … Seveda. Brez dvoma.

Kako ste se ujeli z Urošem Zormanom? Fantastično. Je izjemen igralec in uživam igrati z njim. Upam, da se bo čimprej vrnil na igrišče.