Milivoje Novaković: Nikoli nisem želel nehati igrati za Slovenijo

V času priprav na tekmo z Islandijo (na njegovo željo ali po zaslugi Nogometne zveze Slovenije?) ni bil na voljo za novinarje. Res je, da je nekaterim medijem dal intervjuje, a mimo uradnih obveznosti. Po tekmi je prijetno presenetil. V nasprotju s tem, kar je počel v preteklosti, je stopil pred sedmo silo in bil zelo sproščen. Ustregel je vsakomur, z odgovori ni ovinkaril. ''Čas je, zgradimo boljšo komunikacijo z mediji in tudi navijači. Da začnemo znova,'' je priznal Milivoje Novaković, ki očitno pričakuje nov začetek. Vprašanje je le, ali bo dočakal nadaljevanje. Kvalifikacije za svetovno prvenstvo 2014 so s tekmovalnega vidika za Slovenijo že končane. Ko se bodo začele nove, za evropsko prvenstvo 2016, bo star 35 let. Škoda. Že na treningih, predvsem pa na tekmi z Islandijo, je dokazal, da je nogometaš, ki dela razliko.

Povratek v reprezentanco se je začel sanjsko, z vašim golom za vodstvo Slovenije, končal pa klavrno, s porazom proti Islandiji z 1:2. Seveda sem se zadetka razveselil, a bolj pomembno je, da zmaguje Slovenija. Tokrat je izgubila, zato seveda ne morem biti zadovoljen. Škoda, da nismo osvojili treh točk. Imeli smo veliko priložnosti, ki jih žal nismo izkoristili. Potem se ti zgodi to, kar se je zgodilo nam. Prejmeš gol, ki ga vidiš redkokdaj, in tekma se obrne v drugo smer. Žal nismo izpolnili cilja, a očitati si ne moremo ničesar. Dali smo vse od sebe, a se ni izšlo. Ne preostane nam drugega, kot da še naprej trdo delamo in upamo na boljše čase. Delo, delo, delo. To je vse, na kar moramo misliti.

Kaj morate popraviti? Marsikaj. Ne bo nam lahko. Tudi zato, ker smo v zelo slabem položaju. Toda prav v takšnih situacijah se vidi, kdo ima karakter in kdo ga nima. V ospredje moramo dati interes ekipe in ne interesa posameznikov. Moramo spet najti duh, ki je to ekipo v preteklosti že krasil. Da bomo spet garali en za drugega, da bomo spet delovali kot celota. Da bomo trenirali, odpravljali napake in se veliko pogovarjali med seboj. Ena izmed stvari, ki jih prav gotovo moramo popraviti, pa je igra v obrambi. V preteklosti je Slovenija prav v obrambi igrala najbolje in prejemala zelo malo zadetkov, zdaj je ravno obratno.

Je Slovenija s porazom proti Islandiji zapravila zadnjo možnost za uvrstitev na svetovno prvenstvo 2014? Ne smemo povsem obupati, možnosti so še, a če pogledamo, kje se trenutno nahajamo, bi lahko rekli, da je tako. Je pa zdaj najbolj pomembno, da napredujemo in gremo iz tekme v tekmo. Lahko smo neobremenjeni, mogoče bo pa zato zdaj vse skupaj lažje.

Po letu in pol ste se vrnili v reprezentanco. Zakaj ste se odločili za povratek? Zaradi selektorja Srečka Katanca. Poklical me je, pogovorila sva se in videla, da gledava v isto smer in misliva isto. Takoj sem mu dejal, da sem se pripravljen vrniti. Moja želja po igranju v reprezentančnem dresu nikoli ni bila vprašljiva.

Je bil za začasno slovo kriv prejšnji selektor Slaviša Stojanović? V obdobju prejšnjega selektorja so pač vladali drugi interesi. Ne bom načenjal teme, kaj je bilo. Ne bom se vpletal v to, zakaj je nekdanji selektor ravnal, tako kot je. Ne bi se rad preveč vračal v preteklost. Gledam le naprej. Lahko rečem le, da je zdaj vse v najlepšem redu. Zdaj je vse na visoki profesionalni ravni, vsi v strokovnem štabu so pravi profesionalci. To je to, kar rabimo. Rekel bi zgolj še to, da sem zdajšnjemu selektorju zelo hvaležen, ker me je poklical, pa tudi to, da sam nikoli nisem želel nehati z igranjem za Slovenijo.

Ste se o povratku pogovarjali tudi z Robertom Korenom, s katerim sta se složno odločila za slovo? Sem, slišala sva se. Odkrito sem mu rekel, da ga rabimo in ga skušal prepričati, da se tudi on vrne. Slovenija nima veliko tako dobrih nogometašev, kot je on, zato ga potrebujemo. Žal si ni premislil. Stoji za svojo odločitvijo, kar vsi skupaj seveda spoštujemo. Starejši igralci lahko mlade, ki prihajajo za nami, spravimo na pravo pot. Tudi zato mi je žal, da si ni premislil.

Ste v času, ko vas ni bilo zraven, spremljali igre Slovenije? Sem. Ogledal sem si kar nekaj tekem. Bil sem na tekočem z vsem, kar se je dogajalo.

Kaj se je spremenilo v reprezentanci v času, ko vas ni bilo zraven? Ni se veliko spremenilo. Fantje so me lepo sprejeli. Je pa igra drugačna, kot je bila, ko sem bil nazadnje v reprezentanci. Manjka nam tisto, kar smo imeli, toda to je pričakovano. Veliko je novih fantov, vsi skupaj potrebujemo čas, da se uigramo. Verjamem v te fante in sem prepričan, da jim oziroma nam bo uspelo. Ta ekipa ima svetlo prihodnost.

Žal pa ni več tistega pravega navijaškega vzdušja, na krilih katerega ste blesteli v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2010. Se je izgubilo s selitvijo iz Maribora v Ljubljano? Morda je res nekaj na tem, ampak mi smo profesionalci in moramo igrati tam, kjer določijo odgovorni z Nogometne zveze Slovenije. Je pa dejstvo, da smo najlepše trenutke doživeli v Mariboru. Jaz sem bil, čeprav sem Ljubljančan, vedno za to, da igramo v Mariboru in še danes stojim za tem. Raje bi igral v Mariboru. Bi pa pohvalil vse, ki so tokrat prišli v Stožice. Ko so nam na koncu kljub porazu namenili aplavz, sem bil prijetno presenečen. To je potrdilo, da navijači kljub vsemu stojijo za nami, kar je seveda dobrodošlo in lepo. Smo v položaju, v kakršnem smo, s pomočjo navijačev pa se bomo prav gotovo veliko lažje vrnili na stara zmagovalna pota.

Pot na reprezentančne zbore z daljne Japonske je naporna. Boste zato selektorju na voljo le za kvalifikacijske tekme? Na voljo bom, kadarkoli me bo selektor poklical. Seveda je pot naporna, a s časovno razliko in vsem, kar pride zraven, se ne obremenjujem preveč. Sicer pa sem imel tokrat več težav z zobobolom, kot pa s časovno razliko in potjo, pa sem vseeno preživel. Vse je v glavi. Če si prepričan v svojo odločitev, je vse skupaj lažje. In jaz sem prepričan.

Kako so vašo odločitev sprejeli pri Omiyi Ardiji, pri kateri si služite nogometni kruh? Bili so zadovoljni, a jim na čelu s trenerjem Zdenkom Verdenikom seveda ni bilo preveč po godu, saj je pot naporna, bojijo pa se tudi poškodb. Toda sam sem jim takoj rekel, da bom za reprezentanco igral. Če me bo selektor poklical, me ne zanima, kaj o tem menijo v klubu. Prišel bom na zbor.

Ste na Japonskem zadovoljni? Za zdaj sem. Tudi klubu gre dobro. Od avgusta, ko sem prišel, praktično nismo izgubili niti ene prvenstvene tekme. Imamo dobro ekipo. Upam, da se letos ne bomo borili za obstanek. Na Japonskem je vse skupaj seveda precej drugače, kot je v Evropi. Ni tako velikega pritiska, kar je za nogometaša mojih let vsekakor dobrodošlo. Lahko rečem, da sem sprejel pravilno odločitev. Usoda me je pripeljala tja, zadovoljen sem, zato se ne smem pritoževati. Do decembra bom zagotovo tam, potem pa bomo videli, kaj in kako. Upam, da bom do takrat že znal japonsko. Počasi se učim japonskega jezika, a bo težko.

Potem sledi povratek v Köln, s katerim vas pogodba veže do junija 2014. V klub, pri katerem ste pustili globok pečat, a ga niste zapustili na najlepši način. Ni bilo lepega slovesa in mislim, da ga tudi ne bo. Po koncu pogodbe z Omiyo Ardijo se bom sicer še vrnil v Köln, a dvomim, da bom še kdaj igral za Köln, čeprav ostajam njegov velik navijač.