Matjaž Kek: Šolo plačali na najbolj krut način

Slovenija je proti Angliji iskala pot do točke, ki bi ji zagotovila napredovanje med 16 najboljših reprezentanc na svetu, a je ni dočakala. Kje je zapravila svoje možnosti? Imeli smo težave. Angleži so pokazali strahovit ritem. Imajo kakovost in so za mene še vedno eden izmed favoritov za naslov svetovnega prvaka, so pa bili proti nam tudi pod velikim pritiskom. To se je videlo v določenih trenutkih, ko so postajali stalno bolj negotovi. Škoda, da nismo tekme zapeljali v neodločeni rezultat. Kot ena mala reprezentanca moraš izkoristiti stvari, ki se ti ponudijo. Nam oziroma 'Zlajotu' (Zlatan Ljubijankič, op, p.) se je pojavil v prvem polčasu 'zicer', čez nekaj minut pa smo prejeli zadetek. Na koncu smo imeli še malce sreče, pri nekaterih odločitvah sodnika pa se je videlo, kdo je veliki, kdo pa manjši. Zanimivo mi je bilo tudi opazovati, kako so se tako veliki in prepričljivi Angleži na klopi skupaj tresli. Od Davida Beckhama in Stuarta Pearca do Fabia Capella. On je pravi 'gentleman'. Po koncu dvoboja sem mu stisnil roko, ker je zmagal. To znam spoštovati, kakorkoli je bilo to v tistem trenutku težko.

Kako ste se odzvali, že po končanem srečanju v Port Elizabethu, na novico, da je Landon Donovan zatresel alžirsko mrežo in namesto Slovenije v osmino finala popeljal svojo domovino? Po zmagah nisem evforičen, po porazih pa tudi ne grem v tragedijo. Je pa to za fante emocionalno težek trenutek, ki bo pekel še mesece in leta. Upam, da bo iz tega prišla reprezentanca še močnejša, da bo vsak posameznik prišel močnejši. To je bila neprecenljiva izkušnja. Kakšna šola se včasih drago plača, mi pa smo jo plačali na najbolj krut način, ki se lahko zgodi v športu. Če v porazu ne znaš biti velik, potem tudi nikoli ne boš pravi zmagovalec. Čestital bi Angležem in Američanom za uvrstitev v naslednji krog, zdaj pa bo potrebno kar nekaj časa, da bomo vse skupaj zložili, spravili v predalčke in razmišljali, kako dalje. Rezultat seveda peče. Peče kot hudič. To je velika rana, sem pa vesel, da smo spravili Slovenijo v eno misel s ponosom, spoštovanjem in pozitivno energijo.

Na kaj pa ste najbolj ponosni? Na to, kako fantje uživajo v vsakem treningu in druženju. To moraš podoživeti. Na to sem res ponosen. Nekdanja zlata generacija nam je bila v določenih zadevah vzor. Upam, da bodo fantje, od Handanoviča, Novakoviča, Korena, Birse, pa vse do malega Krhina, zdaj vzor najmlajšim, da bodo z veseljem igrali nogomet. Po našem nastopu na svetovnem prvenstvu pa tudi upam, da bo od tega nekaj imel slovenski nogomet. Da ne bomo samo kot reprezentanca deležni pohval, čestitk … Rad bi, da bo imel tudi nogomet nekaj od tega. Potencial imamo strahovit, večjega, kakor si marsikdo predstavlja. Tu je zdaj treba razčistiti nekatere odnose, pa me ne prosim vleči za jezik, ker niti slučajno ne bom karkoli omenjal. To so naše interne zadeve.

Na druženju s sedmo silo ste po koncu tekme z Anglijo, še z vročo glavo, namignili, da je bila to morda vaša zadnja tekma na slovenski klopi. Ste mislili resno? Ne vem, ne razmišljam v tej smeri. Moja naloga v tem trenutku je predvsem, da spravim fante nazaj, da pridemo domov še večji prijatelji, večja skupina, večja družina … To, kar smo podoživljali od 18. maja, bi lahko strnili v tri ali štiri knjige. To bi bil dober dokumentarni film. So pa tu še stvari, ki jih moraš sam pri sebi predelati, ki pridejo čez noč, dve, tri … Upam le, da bodo fantje videli, da se splača vložiti trud in znanje v neko delo. Škoda, da ni bilo Nejca (Pečnika, op. p.) z nami, in še nekaterih, ki so tvorili en lep kos slovenske nogometne zgodovine. Verjamem, da bo zapisana tako kot treba. S spoštovanjem, s primerno analizo, ki bi nas lahko in nas mora narediti še boljše. Vse ostalo pa bo pokazal čas.

Bi zdaj, ko se ozrete na opravljeno delo pred in na svetovnem prvenstvu, če bi imeli to možnost, naredili kaj drugače? Ne. Ekipo smo fizično pripravili dobro, posameznike, ki niso igrali več mesecev, smo dvignili na višjo raven. Dejstvo pa je, da se v življenju vedno delajo napake. Tudi sam jih delam. Zdaj jih moramo analizirati. A to je treba narediti v dobrem smislu, ne pa iti v kritiko in rušenje. Vedno je lahko še kaj boljšega, a smo res vložili toliko truda in energije. Zahvala tudi vsem strokovnim sodelavcem, s katerimi smo uporabili slovensko pamet, pa fizioterapevtom, doktorjem, tehničnemu osebju, ki so delali z eno veliko dušo. Tu sicer še nekaj manjka, ampak bomo tudi te zadeve 'porihtali'.

Vaši izbranci bodo le stežka preboleli nesrečen izpad s svetovnega prvenstva. Naslednja reprezentančna akcija, prva po SP, naj bi bila 11. avgusta, ko bo v Ljubljani ob odprtju novega štadiona v Stožicah gostovala Avstralija. Bo to ''sreča v nesreči'', saj bo zaradi tega prisotna nova pozitivna energija? Joj. Kako je to še daleč. 'Bog vedi', kaj bo takrat …