Martin Hvastija: Pri drugih športih bolje poskrbijo zase

Ali se je vaše mnenje ob prihodu v Slovenijo glede skupnega rezultata slovenske reprezentance na SP v Vareseju v Italiji kaj spremenilo? Nič se ni spremenilo. Še vedno ocenjujem nastop na svetovnem prvenstvu kot pozitiven. Gledano v celoti moramo biti zadovoljni. Največ je štela nedeljska dirka profesionalcev. Dve uvrstitvi med prvih dvajset je velik uspeh.

Na kronometru sta se dobro znašla Kristjan Koren in Janez Brajkovič – oba sicer v različnih kategorijah. Ste pričakovali takšen rezultat? Od Kristjana v konkurenci mlajših članov že vrsto leto pričakujemo, da mu bo uspel dober nastop. Zavedamo se, da je sposoben in nadarjen kolesar. Na vseh letošnjih reprezentančnih dirkah je bil med desetimi najboljšimi, tako na cestni dirki kot na kronometru. Na evropskem prvenstvu je bil na cestni dirki šesti, v kronometru pa deseti. Za Janija Brajkoviča vemo, da kadar je v formi, takrat se lahko nadejamo dobre uvrstitve – predvsem v kronometru. Rezultata obeh smo veseli.

Oba veljata za nadarjena kolesarja, ki sta se po lanski nekoliko manj uspešni sezoni letos ponovno dvignila. So nihanja posledica mladosti? Ne. Nihanja so v kolesarstvu običajna. Sezona traja od februarja do konca oktobra in nihče ne more biti v dobri pripravljenosti vseh teh devet mesecev. Ravno zaradi tega je pomembno imeti prave programe, ki jih je potrebno prilagoditi največjim tekmovanjem, kar pa ni vedno tako enostavno.

Verjetno ste morali prav zaradi tega razloga za svetovno prvenstvo sestaviti drugačno zasedbo kot za olimpijske igre … Absolutno. Eden glavnih dejavnikov so ravno ta nihanja zaradi dolge sezone. Poleg tega odločilno vlogo igra še konfiguracija prog. Na svetovnem prvenstvu je bila drugačna kot na olimpijskih igrah. Nihče od naših kolesarjev ni mogel odpeljati celotne sezone v najboljši pripravljenosti - tudi na OI in SP. To je v svetu kolesarstva povsem normalno.

Andrej Hauptman s tretjim mestom še vedno drži najboljšo slovensko uvrstitev na SP. Kolesarja kova Hauptman ste pogrešali že na OI in ste se ga spomnili tudi sedaj na SP. Ali Slovenija kljub odličnim kolesarjem nima takšnega tipa tekmovalca? Pregovorno se ponavljam, da Slovenija v tem trenutku nima takšnega kolesarja, kot je Andrej. Škoda je, da je moral zaradi zdravstvenih težav predčasno zaključiti kariero. Najbližje mu je morda Simon Špilak, ki pa ob koncu sezone ni bil v formi. Na enodnevnih tekmah je potreben tip kolesarja, ki lahko ob koncu dirke še dobro opravi s šprintom. Andrej je bil rojen za to.

Tudi sami ste bili nekdaj dober kolesar. Vidite možnost, da bi kdo iz slovenskega prostora kdaj osvojil znameniti Tour, morda Giro d'Italia ali špansko Vuelto? Trenutno imamo dva kolesarja, ki lahko računata na visoke uvrstitve. To sta Tadej Valjavec in Jani Brajkovič. Jani je bistveno mlajši in ima še precej sezon pred seboj. Na dolgi rok za njima ne vidim nobenega podobnega tipa kolesarja. Tako pač je. Statistično dejstvo je, da je od stotih športnikov eden vrhunski. Velika sreča je, da v bazi 50, 60 kolesarjev sploh imamo kakšnega vrhunskega kolesarja.

Kaj loči slovenske kolesarje od tistih, ki segajo po najvišjih mestih? Na treningu se ne da praktično kaj dodatno narediti. Jasno, potrebno je trdo delo skozi celotno sezono in maksimalen pristop. Potem sta tu še zdravje, sreča in vse, kar sodi zraven. Predvsem pa mislim, da našim fantom manjka, kar je že vrsto let rakava rana našega kolesarstva, da nimamo vrhunske profesionalne ekipe. Pa vendarle tudi manjše nacije, kot je Danska, imajo svojo ProTour ekipo. Jasno je, da je ne morejo zapolniti le s svojimi kolesarji, vendar enostavno pri nas zmanjka denarja. Potrebno je povedati, da se številke v takšnih klubih gibljejo med pet in deset milijonov evrov. To je za naš trg preveč.

V zadnjih letih je v svetu kolesarstva vse več doping primerov. Koliko se to pozna pri samih pokroviteljih in njihovi naklonjenosti do kolesarstva? Vse, kar se dogaja v kolesarstvu v zadnjem obdobju, ne vpliva dobro na ta šport. Kriza v kolesarstvu traja sedaj že praktično pet let in vsako leto pravijo, da je slabše. Plače kolesarjev se nižajo in vse manj denarja se vrti v klubih. Pri slovenskih sponzorjih obstaja strah, da se ne bi kateremu od kolesarjev morda zalomilo, in zato se izogibajo kolesarstvu. Nihče si ne želi negativne publicitete in to je razumljivo.

Zakaj je ravno v kolesarstvu in denimo pri atletiki toliko pozitivnih športnikov na doping kontroli, pri nogometu, košarki in drugih športih pa je ta številka občutno manjša? Ne vem. Odgovor je treba iskati drugje. Poznam ta šport. Vem, da smo pod stalno kontrolo in na tapeti. Pravzaprav že vrsto let. Zakaj je to tako, nihče ne ve. Govori se o lobijih, političnih spletkah, ki so v ozadju in nemoči vodilnih iz kolesarstva. Jaz temu ne verjamem. Določeni športi so enostavno bolj zaščiteni in bolje poskrbijo zase.

V zadnjem času je naslovnice ponovno zasedel legendarni Lance Armstrong, ki je naznanil vrnitev. Mislite, da je kljub starosti še vedno zmožen zmagovati na velikih dirkah? Ko sem slišal to novico, sem mislil, da gre za šalo. Zdaj vidim, da je stvar vzel resno. In če se Armstrong nečesa loti, mu je treba verjeti. Dejstvo je, da se v vseh teh letih, ko se je poslovil od aktivnega kolesarstva, ni prenehal aktivno ukvarjati s športom. Tekmoval je na različnih ravneh in celo v različnih športih. Mislim, da je fizično sposoben konkurirati. Vprašanje pa je, ali lahko ponovno osvoji Tour de France.

Kakšni so vaši naslednji cilji? Do kdaj imate še funkcijo selektorja reprezentance? Meni se pogodba z letošnjo sezono izteka. Na tem mestu sem bil do Pekinga. Glede prihodnosti pa je stvar dogovorov.

Bi še ostali? Glede na to, da sem se ravno dobro privadil, morda bi. Vendar je vse odvisno od ponudb.