Marko Šuler: Preveč je bilo napak v obrambi

Njegov dosežek na sredini tekmi s Hrvaško bi rade volje ''podpisal'' marsikateri napadalec. Petindvajsetletni Korošec, ki si služi kruh pri belgijskem Gentu, meni drugače. Poraz slovenske izbrane vrste ga je navdal z vidnim nezadovoljstvom. Priložnost za izboljšanje počutja, vsaj kar se tiče predstav v državnem dresu, se obeta že čez deset dni, ko bo Slovenija v uvodnem dvoboju kvalifikacijskega ciklusa za uvrstitev na svetovno prvenstvo leta 2010 gostovala na Poljskem.

V svojem tretjem nastopu za izbrano vrsto ste se prvič vpisali med strelce, po ''vaši'' zaslugi pa je sodnik v drugem polčasu pokazal še na hrvaško belo točko. Razlog za zadovoljstvo? Niti najmanj. Meni je pomembna le zmaga. Zadetek sprejemam le kot nekakšen 'bonus', ko poizkušam pomagati soigralcem do boljšega rezultata. Na koncu vendarle šteje le zmaga. Ker je nismo dosegli, nisem po tekmi prav nič zadovoljen. Vse lepo in prav, a če na koncu dobiš tri gole, daš pa dva, meni to osebno ne pomeni prav nič.

Kot branilec ste v hrvaškem kazenskem prostoru sejali paniko med ''stanovskimi'' kolegi v kockastih dresih. Se zavedate vaših dometov v igri v napadu? (Smeh). Če nekaj znaš, poizkušaš to tudi izkoriščati. Že v dresu HiT Gorice sem se na vsaki tekmi znašel v številnih priložnostih, ki pa jih povečini nisem znal izkoristiti. A vaja dela mojstra, tako da mi zaenkrat v tem smislu kar uspeva (smeh). Seveda pa je moja prva naloga v ekipi, da v obrambi obdržim 'nulo'. To mi proti Hrvaški žal ni uspelo, kar ne more biti razlog za pretirano dobro voljo.

Je bila akcija v 4. minuti, ko ste po izvajanju kota s strani Miša Brečka presenetili hrvaško obrambo, plod uigranosti? Na treningih smo resnično veliko časa posvečali prekinitvam. Nič ne pride samo od sebe, ampak le po zaslugi treningov. Na koncu ostane le še plod domišljije, kje in kam se postaviti ob predložku. Tokrat mi je pač uspelo, a je bil na koncu tudi moj zadetek premalo za uspeh Slovenije. Preveč je bilo napak v obrambi. V prvem polčasu jih je bilo kar nekaj, tudi nekaj 'pasov' z moje strani.

Zakaj pa je prihajalo do njih? Verjetno je imelo prste vmes strahospoštovanje do tekmeca. Hrvaška je vendarle Hrvaška, tako da smo vedeli, da bo igrala 'pressing'. Zato smo tudi v prvem delu delovali malce bojazljivo. V drugem polčasu se je videlo, da se s Hrvati le 'da' igrati. 'Izpustili' smo žogo na tla in kmalu je stekla tudi naša 'pas' igra. Konec koncev se mi zdi, če takole strnem dogajanje skozi celo tekmo, da smo si priigrali celo več ugodnih priložnosti. Razlika je le v tem, da so jih Hrvati znali realizirali. To pa je tudi kakovostna lastnost dobrih reprezentanc, zaradi katere smo izgubili.

So nogometno tehtnico na hrvaško stran preveseli še kateri drugi jezički? Hrvaška ima izjemno reprezentanco. Njeni igralci imajo samozavest na zelo visoki ravni. Vidi se, da igrajo v najmočnejših prvenstvih. Prav vsi. In tam res igrajo, da ne bo pomote, saj je to v nogometu zelo pomembno. V Mariboru smo se jim dobro postavili po robu, čeprav imam občutek, da bi se dalo vendarle narediti še kaj več. Poizkusili smo odigrati, kot da je pred nami že prva kvalifikacijska tekma. Na koncu se nam žal ni izšlo, čeprav ni bilo povsem slabo. Bo pa seveda že kmalu napočil čas, ko bo res potrebno začeti nabirati točke.

Kakšno popotnico za kvalifikacijski ciklus za SP 2010 vam je ponudila prijateljska tekma s Hrvaško? Že zadnjih nekaj tekem je pokazalo, da bi lahko dosegali želene rezultate, a nam vedno zmanjka kanček nečesa in potem ne zmagamo. Rekli smo si, da je vse lepo in prav, če igraš na polno in izkazuješ pravo borbenost ... A če ne zmagaš, to vsaj za mene osebno ne pomeni prav nič. Čez deset dni bo na sporedu nova tekma. Gostovanje na Poljskem. Takrat bodo štele le točke. Treba bo zmagovati.

V prvem polčasu ste v osrednjem delu obrambne vrste združili moči z Mitjo Mörcem, v drugem pa z Boštjanom Cesarjem ... Z obema se poznam že zelo dolgo časa. Res je, da obema v zadnjem času primanjkuje nekaj igralske prakse, saj se je Mitja pred kratkim preselil v nov klub, v težki situaciji pa je tudi Boštjan v Marseillu, a je o njihovih kakovostih povsem brezpredmetno govoriti. Izredno ju cenim. Z njima je igrati 'prava milina', saj mi velikokrat olajšata delo.

Verjetno vam je velikokrat olajšalo delo tudi izjemno navijaško vzdušje na prepolnem štadionu v Mariboru. To se je izkazalo za velik 'plus' na naši strani. Proti Hrvaški nas je bodrilo fenomenalno občinstvo. Za igralce ga ni lepšega občutka, kot da igraš pred polnimi tribunami. V Ljudskem vrtu bo našim tekmecem še zelo 'peklensko'. Odločitev, da se bo tekma s Slovaško igrala v Mariboru, je bila še kako na mestu. Tudi 'moj' Dravograd je zelo blizu, tako da si je tekmo ogledalo veliko družinskih članov in prijateljev. Maribor je le Maribor. Tu sem vedno igral z veseljem.

Pred tekmo s Hrvaško je bilo govora o vaši lažji poškodbi stegenske mišice. So bolečine že minile? Niti ne toliko, kolikor imam sedaj težav z gležnjem. V petek grem na snemanje. Ni v redu, saj nimam na voljo veliko časa. Že v soboto igramo tekmo z Anderlechtom, v četrtek sledi povratna tekma pokala UEFA ... Pred menoj je zahteven ritem, ki pa ga bom poizkusil zadržati. Najprej me seveda zanima, kaj bo pokazal pregled ...

V tej sezoni vas pri Gentu vodi nov trener. Norvežana Tronda Sollieda je zamenjal nekdanji belgijski as med vratnicama Michel Preud'homme. Dobrodošla sprememba za vaš klub? Če je soditi po prvi tekmi, ki smo jo v belgijskem prvenstvu dobili s 5:0, prav gotovo. A počakajmo ... V četrtek nas čaka še povratna tekma drugega predkroga pokala UEFA na Švedskem. Na prvi tekmi proti Kalmarju smo pustili dober vtis. Zmagali smo z 2:1, tako je še vse odprto. Smo na dobri poti. Sollied je bil izkušen trener, ki je posvečal veliko pozornost svobodnemu in bolj preprostemu načinu dela, medtem ko je Preud'homme pravi profesionalec. Trening imamo dvakrat na dan, poleg tega pa spremlja prav vse, kar je povezano z nogometom. Meni ustrezata poti obeh trenerjev. Navsezadnje sta tudi oba že veliko osvojila.

Do kod sežejo vaši klubski cilji? Imamo tihe in visoke ambicije. Mediji nas postavljajo visoko, mi pa smo si dejali v slačilnici, da bomo rajši pokazali svoje mnenje na igrišču. Na razpolago imamo 24 kakovostnih igralcev. Verjetno najboljši kader ta trenutek v Belgiji.

Vaša soigralca sta tudi Zlatan Ljubijankič, ki pred tekmo s Hrvaško ni prejel reprezentančnega vpoklica, ter nekdanji soigralec v vrstah Novogoričanov, Nigerijec Abdulrazak Mohammed Ekpoki. Zlatan je bil v prvi tekmi belgijskega prvenstva odličen. Zabil je gol ter si priigral še nekaj lepih priložnosti. Tudi klub stoji za njim. Sedaj je naša prva 'špica'. Trener bo nanj še zelo resno računal. Pozna se, da se je vrnil po poškodbi. Verjamem, da ga tudi selektor še ni pozabil. Ekpoki je bil na začetku malce izgubljen. V napadu vlada velika konkurenca. 'Zlajo' je zaenkrat prva špica, 'Razak' pa na koncu. Na treningih pa je bil izredno dober, tako da ga je na zadnji tekmi trener že uvrstil med 18 igralcev. V nogometu se lahko v dveh dneh vse hitro obrne.