Marko Popović: Prišel je naš čas

Kako se v teh dneh počutite kot nogometaš Maribora? Iskreno povedano, zelo lepo. Sploh v Mariboru, kjer uživam na vsakem koraku. Ko se zmaguje in ko si prvi, je biti najlepše nogometaš. Dobro nam gre tako v prvenstvu kot pokalu. Zdaj moramo ohraniti ritem, nadaljevati zgodbo in ostati na prvem mestu. Najprej do konca jesenskega dela, nato pa …

V 13. krogu ste s pomočjo soigralcev na kolena spravili branilce naslova iz Domžal. Je prepričljiva zmaga nad dvakratnimi zaporednimi prvaki nakazala, da so se v slovenskem klubskem nogometu vzpostavila nova razmerja moči? Domžale prav gotovo niso več iste kot v minuli sezoni. Odšel je trener Stojanovič, igralski kader je doživel nekatere zamenjave ... Da niso več pravi, nam je navsezadnje kar všeč (smeh). Zdaj je prišel naš čas, zdaj je 'to to'. Je pa prvenstvena sezona še dolga, tu pa so še preostali tekmeci. Denimo Nafta in Interblock, ki imata dobri ekipi. Zaenkrat nismo še nič napravili, je pa vse mogoče. Tudi dvojna krona.

Konec tedna vas čaka nov derbi vodilnih. Gostovali boste v Lendavi pri drugouvrščeni Nafti ... Zagotovo gremo na tri točke, bo pa težka tekma. Mislim, da smo dovolj zreli, da lahko nadaljujemo v tem ritmu.

Ko ste pred tremi leti prispeli v Maribor, "vijolic" ni bilo prav pri vrhu razpredelnice. Kje tiči razlog za takšen preporod? Ko sem prišel, je bila v ospredju sanacija kluba. Delala se je nova ekipa, menjavali so se trenerji, po prihodu Zahoviča pa se je končno vse 'poklopilo'. Pravi ljudje so stopili skupaj. Tudi sedanji trener Darko Milanič je zelo dober. Na treningih vladata disciplina in red, česar prej ni bilo občutiti v tolikšni meri. Kot nekdanji branilec nam vedno da še kakšen dodaten nasvet, tako da je nam obrambnim igralcem še lažje.

V derbiju kroga z Domžalami ste se vpisali med strelce. Znova z močnim in natančnim udarcem zunaj kazenskega prostora, kar je postal že vaš zaščitni znak. Res je, bil je lep zadetek. Po podaji Pavloviča (smeh) je pa za visoko zmago seveda zaslužna celotna ekipa. Kar se tiče mojega zadetka, se je znova izkazalo, da imam kar dober strel (smeh). Na treningih mu posvečam veliko pozornosti. Tam se vidi, kdo ima dober udarec in kdo ne. Zato tudi na tekmah z Zoranom (Pavlovičem, op. p.) večinoma izvajava proste strele. On je sicer starejši in dobi več priložnosti, a bo že čas pokazal svoje (smeh). Zoran ima odličen udarec, veliko zadetkov je padlo prav po njegovih predložkih. Tej ekipi pomeni zelo veliko, tako da ima zaenkrat prednost. Povsem razumljivo.

Pogosto vas videvamo v napadalnih akcijah, čeprav je vaše igralno mesto na desnem bočnem položaju v obrambi. Razlog je samo eden. Rad igram v napadu. To mi ne dela nobenih težav. Navsezadnje sem v Mariboru v zvezni vrsti že igral, tako da sem trenerju v tem pogledu vedno na razpolago. Na desni strani se imenitno razumem in dopolnjujem z Dejanom Mezgo. Na tekmah to tudi rada pokaževa (smeh). Ko sva skupaj v igri, veliko lažje prebijava desno stran.

Vaš klub je v tej sezoni z naskokom dosegel največje število zadetkov. V napadu so najbolj učinkoviti Dalibor Volaš, Marcos Tavares in Dragan Jelič. Bosta David Bunderla in Vito Plut v takšni druščini sploh kdaj prišla na vrsto? Zakaj pa ne. Zelo dobro delata, a zaenkrat še čakata na svojo priložnost. Volaš in Tavares sta sedaj v zelo dobri formi, tudi Jelič je naš joker. Ko pride v igro, da vse od sebe. Je pa prvenstvo še dolgo. Treba je čakati na priložnost. Zagotovo jo bosta David in Vito v nadaljevanju dočakala, saj sta dobra igralca. Drugače ju Maribor zagotovo ne bi kar tako vzel. Sta pa tudi še zelo mlada, tako da imata pred seboj lepo prihodnost.

Tako kot vi v pokalnem tekmovanju. Z zmago nad Velenjčani ste se uvrstili v polfinale. Naš cilj je bil, da prezimimo v pokalu, kar smo tudi dosegli. Zdaj gremo lahko na dvojno krono, je pa pred nami še težka pot. Vesel sem bil tudi, da nas je žreb določil za gostitelje. Zaigrali smo pred našimi izjemnimi navijači, ki so res naš 12. igralec. Je pa tudi res, da bi nas prišli bodrit, če bi igrali v gosteh. Slovenija je majhna, naši navijači pa fantastični.

Maribor čaka na naslov državnega prvaka že šest let. Kako se nogometaši spopadate s tem pritiskom? To ni nikakršen pritisk, ampak le še dodaten motiv, da še bolje igramo. Da naredimo še večji uspeh in ponovno Maribor postavimo na vrh. Naš klub se mora v Sloveniji vedno boriti za prvo ali drugo mesto. Zasluži si, da je na vrhu. S takšnim občinstvom in morda še nekaterimi okrepitvami bi se Maribor prav v vsakem tekmovanju boril za vrh. Vsaka ekipa iz Evrope, ki bi prišla v Ljudski vrt, ne bi do točk prišla na lahek način.

V tej sezoni ni manjkalo napetih dram s srečnim koncem, ko ste z zmagovitimi zadetki tekme v zadnjih izdihljajih reševali v svojo korist. Ste bili pri tem deležni velike pomoči sreče? To ni bila le sreča, ampak tudi pripravljenost in zbranost. In to v vseh 90 minutah. Trener nas je odlično pripravil, tako da predstavlja sreča le še dodaten plus. Ko ostaneš zbran 90 minut, pride sreča sama po sebi. Sreča bi morda bila, če bi tako zmagali enkrat ali dvakrat, mi pa smo v tej sezoni že štirikrat ali petkrat, tako da to ne more biti več naključje.

Da je Maribor na slovenskih tleh specifičen klub, dokazuje tudi nova pridobitev – klubski avtobus. Ste ga že preizkusili? Zaenkrat sem ga videl le na internetu. Za to še nismo imeli priložnosti. Bom pa z veseljem počakal do sobote, ko se bomo z njim odpeljali v Lendavo. Videti je čudovito. V slogu Maribora.

Vaša pogodba z Mariborom se izteče konec junija leta 2010. Boste takrat še vedno redni obiskovalec slačilnic v Ljudskem vrtu? Dobro igram, zdaj pa je vse odvisno od uprave. Dolgo sem že tukaj, naloga uprave pa je, da se odloči. Lepo je v Mariboru, a če bo prišla kaka dobra ponudba iz tujine … Nekatere sem v zadnjem času že prejel, a bi o njih raje molčal. Saj me razumete ...

Maribor je z novim lepotcem pod Kalvarijo le še potrdil sloves najbolj nogometnega mesta v Sloveniji. Ste si ogledali kakšno izmed kvalifikacijskih tekem v živo? Ne, raje sem jih spremljal po televiziji in preklapljal med kanali, saj me je še kako zanimala tudi tekma Srbije. Drugače pa sem zelo vesel, da igra slovenska reprezentanca v Mariboru. Tukaj se živi za nogomet. V kakšnem drugem kraju zagotovo ne bi bilo tako. To je odlika Maribora. Kar pa se tiče slovenske reprezentance, ima veliko kakovostnih igralcev. Odkar se igra v Mariboru, slednji še bolj živijo za zmago. Veliko stvari se jim je poklopilo, tako da se resnično lahko uvrstijo na SP 2010. Tudi Srbija igra dobro. Ustvarila je dobro reprezentanco, prišel je nov selektor. Upam, da se uvrsti, saj se bosta tako tudi nam v tujini povečala cena in ugled.

Ste že kdaj sanjali o tem, da vas je Radomir Antić vpoklical v srbsko izbrano vrsto? Daleč smo še od tega (smeh), a za vse se najde čas. Imam šele 26 let in še lahko napredujem. S takim delom, kot je v Mariboru, lahko prav gotovo le napredujem. Ne morem več nazadovati.

Zanimivo je, da je vaš sedanji klub - Maribor - v vzponu, vaš prvi klub Crvena zvezda pa v strašanskih težavah. Veliki klubi pridejo kdaj pa kdaj v krizo, a se nato vedno povzdignejo. 'Zvezda' se bo hitro dvignila. Kriza je zaradi delovanja uprave, a je velik klub, tako da bo šlo kmalu na bolje. Veliki klubi vedno nekako težje propadajo.

V Beogradu ste si zaradi posnemanja znamenitega brazilskega desnega branilca Cafuja prislužili tudi vzdevek Kafke. Vam ga soigralci namenjajo tudi v Sloveniji? Niti ne, bolj v Beogradu. V Mariboru me soigralci kličejo kar 'Pop'.

Ste še vedno privrženec Cafuja? Obvezno (smeh). Mi je pa zelo všeč tudi John Terry. Pa čeprav je v sredo zadel proti Romi, ki je moj najljubši tuji klub ...