Marko Milič: Zaradi Olimpije sem zavrnil TAU

Tudi zadnje gostovanje v okviru evrolige se je končalo v slogu prejšnjih – torej s sedmim porazom. Ta podatek ni ravno najlepši, vendar je bila ta tekma še najmanj pomembna. Zato je trener rotiral več igralcev, saj želi uigrati moštvo za druga tekmovanja. Je pa to realna slika letošnje sezone.

Kaj pa lahko poveste o vašemu boksarskemu vložku s senegalskim košarkarjem? Treba je vedeti, da je Sow namenil veliko udarcev že Hukiću in Zupanu, ki sta potožila o tem. Sam sem opozarjal sodnike na grobo igro Senegalca, vendar mi nismo Real Madrid, da bi lahko spremenili njihova mnenja. Tudi sam sem prejel nekaj udarcev z njegove strani, pri tistem s komolcem pa sem le refleksno reagiral.

Kaj mislite, da je bil vzrok, da ste košarkarji Uniona Olimpije na gostovanjih prikazovali povsem drugačen obraz kot pred tivolsko publiko? Da bomo imeli težave na tujem, smo se zavedali že pred začetkom sezone. V ekipi sva bila le dva (Milič in Hukić, op.p.), ki sva že imela izkušnje s tekmami na najvišji ravni. Ostali košarkarji so se prvič znašli pred takšno preizkušnjo. Zato je bilo povsem razumljivo, da so bile hibe našega moštva na gostovanjih veliko bolj očitne. V Tivoliju nas je ponesla publika in tako pri nekaterih igralcih vnesla nekaj dodatnega adrenalina, ki je bil povod za boljše predstave. Res je tudi, da nismo zadeli s tujimi okrepitvami. Ti košarkarji niso upravičili nakupa. Sem pa vesel, da smo v tej sezoni naši zvesti publiki pričarali vsaj nekaj prazničnih dni.

Verjetno je glavno vlogo pri izbiri košarkarjev pred sezono igrala sanacija in nekoliko okleščen proračun? Povsem jasno je bilo, da je v prvem planu izboljšanje finančnega stanja v klubu. Za razliko od prejšnjih let smo letos prejemali plače redno in bi morda iz tega stališča pričakoval, da nam bo šlo bolje v evroligi. Povsem logično je, da si moraš pred začetkom nekega tekmovanja postaviti cilje, ki morajo biti višji od realne slike, kajti v nasprotnem primeru bi še težje životarili po Evropi. Mogoče s športnega vidika evroliga ni bila uspešna, čeprav smo bili kar blizu TOP 16, se pa lahko nadejamo boljših časov, saj sanacija dobro poteka.

Kako pa gledate na dejstvo, da Olimpija v zadnjih letih nikakor ne more uloviti vlaka za TOP 16? Ali gre tu le za finančne prepreke, ki ne zagotavljajo nakupa kvalitetnejših igralcev, ali je v igri tudi kaj drugega? Pet, šest let Olimpija nima več svojega kadra. Včasih smo imeli veliko zaledja v tujih mladih košarkarjih, kot sta denimo Boisa in Markoišvili. Ti igralci niso bili dragi, vendar so dali veliko. Slovan je v tem trenutku glavni kotel nadarjenih slovenskih igralcev. Pri Olimpiji ni pravega dela z mladimi. Težave se pojavijo potem, ko kupiš tujca dvomljive kvalitete in ne čuti lokalnega naboja. Američanom pomeni Olimpija povsem isto kot Celovec. Potrebno bi bilo pripeljati mlade Slovence in nekatere legionarje, ki si želijo vrniti v Olimpijo, saj se je finančno stanje sedaj izboljšalo. Mislim, da bi morali na tem graditi prihodnost. Potem se nam verjetno ne bi več dogajalo, da bi se nam TOP 16 izmuznil tako kot zadnja leta, ko smo bili vedno blizu.

Sodeč po besedah vodstva kluba bo sanacija kmalu končana in s tem bodo veliko lažje izpeljane misli, ki s te jih ravnokar omenili … Olimpija je bila ravno zaradi finančnih dolgov na slabem glasu v tujini. Sedaj je zgodba povsem drugačna. Igralci bodo ponovno z veseljem prihajali v Ljubljano, kar je pomembno za naslednje sezone. Upam, da se nam ne bo več pripetilo, da bomo dokončali z zbiranjem igralcev za ekipo nekaj dni pred začetkom evrolige.

Za razliko od minule sezone, ko ste zaradi finančnih težav kluba zapustili barko Olimpije, vas tokrat verjetno ne vleče kaj preveč v tujino? Brez kančka dvoma bi rad ostal v Ljubljani. Sedaj je ravno obdobje, ko padajo ponudbe. Moram priznati, da sem resno razmišljal, če bi sprejel katero. Na moj naslov je prišla ponudba TAU Ceramice, ki jo normalen človek verjetno ne bi zavrnil. Španska pogača je bila občutno večja od Olimpijine, takšna, da se ti zmeša, vendar sem jo zavrnil. Če smo že začeli delati na projektu nova Olimpija, potem bi ga rad speljal do konca. Seveda pa želim odgovor od vodstva, da računa name. Sicer bi odgovorni radi počakali, da podpišemo pogodbo ob koncu sezone, vendar ne bi rad, da se ponovi lanska sezona, ko sva bila poleti od sedanje zasedbe v klubu le Miha Zupan in jaz. Zato sem dejal, da se mora klub v štirinajstih dneh odločiti, kaj in kako. Sedaj je tudi bolj primeren čas kot ob koncu sezone, ko se odpre košarkarska tržnica. Lahko še povem, da jaz ne bi podpisal le za eno sezono, temveč za več let, saj sem se z družino povsem ustalil v Ljubljani, žena študira, punčka pa bo šla v šolo.

Ste se morda pogovarjali tudi s soigralci in njihovih ponudbah iz tujine? Tu ni nobene skrivnosti. Povsem razumljivo je, da prihajajo. Vem, da bi rad tudi Hukić ostal v klubu. Zadnjič mi je lepo dejal: 'Res je, da smo igrali v tujini, vendar ko igraš pred polnim Tivolijem, je to čisto nekaj posebnega. Dobiš dodaten motiv in adrenalin.' Upam, da se odgovorni v klubu zavedajo, da bi bilo dobro, da se obdrži jedro ekipe in pripelje nekatere slovenske košarkarje, ki si kruh služijo v tujini. Kot vem, ne bi povzročili finančnih skrbi, če bi prišli v Tivoli. Upam, da se bo kaj podobnega tudi zgodilo in bo Olimpija ponovno strah in trepet za vse ekipe v evroligi – tudi na gostovanjih.

Evroliga se je torej od Ljubljane poslovila za to sezono, sedaj pa vam preostanejo le še tekmovanja v slovenskem prostoru in liga NLB … Za nas bo sedaj veliko bolje, ker bomo imeli le eno tekmo na teden. Tako bo imel trener Džikić veliko več manevrskega prostora za delo z mladimi. On ponavadi zjutraj dela ogromno z njimi in napredek je viden. Dvignil je denimo Begića. Z njim smo dobili centra, ki se ga v obrambi tekmeci bojijo, saj podeli tudi do pet blokad na tekmo. S tem, ko je prostor pod košem 'zaprt', lahko tudi na zunanjih položajih zaigramo bolj agresivno. Mislim, da se bo raven naše igre le še dvigovala. Je pa res, da Džikić ob prihodu ni mogel storiti kaj posebnega. Tudi on potrebuje čas in za sedaj dobro dela z ekipo. Na nas pa je, da domov pripeljemo še kakšno lovoriko.