Jure Gregorčič

Torek,
9. 3. 2010,
14.19

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Torek, 9. 3. 2010, 14.19

8 let, 8 mesecev

Legendarni Schumi – med junake ali bedake?

Jure Gregorčič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Nova sezona formule 1 poleg svežih sezonskih pravil, ki so stalnica tega športa, prinaša tako rekoč samo eno zares pravo novost – vrnitev dirkaškega velikana Michaela Schumacherja v srebrni puščici.

Ljubitelji formule 1 verjetno še nikoli niso tako nestrpno pričakovali zelenih štartnih luči prve dirke nove sezone, ki jih bodo prižgali 14. marca 2010 na puščavskem dirkališču Sahir – VN Bahrajna, saj se na stezo vrača legendarni Schumi, človek, ki je s svojim talentom, brezkompromisnostjo, nemško natančnostjo, pogumom in tudi s temnejšimi platmi svojega značaja za vedno zaznamoval kraljico motošporta. Pred novo sezono se torej poraja največja uganka v zgodovini formule 1: kaj lahko na stezi naredi povratnik, 41-letni veteran in zmagovalec neverjetnih 91 dirk svetovnega prvenstva Michael Schumacher?

Kako se je začelo?

Vrnitev na steze sedemkratnega svetovnega prvaka Michaela Schumacherja, ki je v šestnajstih sezonah v kokpitu dirkalnika formule 1 dosegel praktično vse rekorde, je zagotovo izjemna športna zgodba, ki pa za zdaj prinaša le nadvse skrivnosten uvod oziroma neizdelano dirkaško uverturo. Vse skupaj se je začelo z nenavadno, a zelo resno nesrečo, ko je 25. julija 2009 na kvalifikacijah za VN Madžarske nesrečni Felipe Massa pri hitrosti 190 km/h v svojo čelado dobil okoli 800-gramski jekleni kos obese iz dirkalnika Brawn GP svojega rojaka Rubensa Barrichella. Massa je izgubil zavest in s svojim ferrarijem treščil v zaščitno ogrado. Sezona je bila zanj končana, Ferrari pa je ostal brez dirkača, ki bi se še lahko vmešal v boj za vrh, saj se hladni Finec Kimi Raikkonen tako za volanom kot tudi v garaži Scuderie ni najbolje znašel. V tem trenutku pa je rdečim roko ponudil kdo drug kot epski junak, ki je črnega konjiča iz Maranella že poprej obudil in popeljal na pota stare dirkaške slave. Ferrarijevi »tifozi« so čez noč spet dobili svetniškega odrešenika, ki so ga tako božansko častili v zlatih časih njegove nadvlade. A razodetje so, še preden se je zares začelo, prekinili možje v belem, ki so zaradi poškodbe vratu Schumacherju odsvetovali vrnitev za volan ferrarija. "Strašansko mi je žal za fante pri Ferrariju in vse moje navijače, ki so držali pesti za uspešno vrnitev v karavano formule ena. Posledice padca z motorjem februarja letos se pri obremenitvah, ki so prisotne v formuli ena, odražajo v močnih bolečinah v predelu vratu. Vse sem storil, da se bi za krajši čas vrnil med voznike, a žal mi to ni uspelo," je takrat skrušeno priznal veliki Schumi in tokrat zares športno pogledal porazu v oči.

A poraza res nikoli ni prenesel …

A prav poraz je tista beseda, ki je Schumacherja vedno tako zabolela ali pa jo je najraje kar preslišal. Saj se spominjate občasnih dirkaških demonov v njegovi glavi: namernega trka v zadnji dirki sezone 97, ko je v Jerezu zapeljal v bok tekmecu Jacquesu Villeneuvu, pa obračuna v sezoni 94 v avstralski Adelaidi, ko je kljub kontroverzni nesreči z Damonom Hillom osvojil svoj prvi naslov, tu je še želja po fizičnem obračunu s Coulthardom v McLarnovi garaži, pa klofuta, ki jo je na stezi dobil Sato, pa hladnokrvno parkiran dirkalnik v ovinku Rascasse in s tem onemogočen poslednji hitri krog neposrednim tekmecem, in še kaj bi se lahko našlo. Vse to so tipični primeri njegovega tekmovalnega značaja, s katerim je pokazal, da je pripravljen brezkompromisno, celo nešportno in brutalno, obračunati s tekmeci, ki bi ga lahko ogrozili. Ne, poraza Schumi nikoli ni prenesel, kar je bilo videti tudi v Monzi, ko je s stisnjenimi zobmi objavil svoj odhod. Morda je bila prav preklicana lanska vrnitev v formulo, v sveti rdeči bolid, njegov najbolj boleč poraz, ob katerem so bili razočarani navijači, trgovci …, nedvomno pa najbolj on sam, saj mu je poškodba oziroma motoristična nesreča verjetno vzbudila iskreni dvom v lastne sposobnosti. In prav slednje je verjetno v Michaelu Schumacherju zbudilo pravi in edini motiv za vrnitev na stezo. Da Schumi nečesa ne zmore, to enostavno ne pride v poštev. Očitno je našel dovolj neporavnanih računov, vključno z zadnjo sezono – Kimijev prihod v Ferrari in bitka z Alonsom za osmi naslov –, da bi dirke spremljal le na monitorjih kot svetovalec.

(Pre)velika naloga v srebrni puščici?

Prva dirka bo verjetno že pokazala, kaj vse še premore dirkaški veteran. Osebno močno dvomi, da je izgubil svojo ostrino, tudi njegova fizična pripravljenost je verjetno izjemna, saj se je že pred uradnim zaključkom kariere posmehoval »pivskemu trebuhu« Nikija Laude in dejal, da ga on v pokoju ne bo nosil. Kljub temu ne gre spregledati dejstva, da kljub šestnajstim sezonam v elitnem športu tokrat stopa na tanek led, saj ga čaka kar nekaj novosti, ki jih do zdaj še ni okusil. Res je, da bo spet sodeloval s tehničnim in taktičnim gurujem Rossom Brawnom, ki je bil verjetno predpogoj, da se je sploh odločil za vrnitev. Res je tudi, da ima srebrna puščica vsaj na papirju, glede na dediščino lanske sezone (Brawn GP), veliko možnosti za naslov, a v formuli še nikoli ni kralju nasproti stalo tako veliko mladih, samozavestnih konkurenčnih tekmecev, med katerimi so tudi prvaki.

Michael Schumacher še nikoli ni dirkal proti ekipi, ki jo je tako rekoč ustvaril on po svojih željah in merilih (Ferrari), nikoli tudi še ni dirkal v tako izoblikovani ekipi, kot je Mercedes, kjer bo njegova vloga pomembna samo na stezi, ne pa tudi v garaži in pri kadrovanju. Michael pa ob sebi do zdaj še nikoli ni imel tako samozavestnega in ambicioznega moštvenega dirkača, kot je Nico Rosberg, ki naj bi po zagotovilih vodilnih pri stuttgartski zvezdi imel povsem enakovreden status in pogoje kot legendarni Schumi. Se še spominjate režirane zmage v Zeltwegu, ko je Rubens Barrichello moral nekaj sto metrov pred karirasto zastavo stopiti na zavoro, da je zmagal Schumacher? Takrat so ob stezi celo gorele Ferrarijeve zastave …, no, tudi na to zdaj očitno ne bo mogel več računati Michael, saj ob njem, kot že rečeno, ne bo več oprod, kot so bili Irvin, Herbert, Verstappen in Barrichello. Najbrž tudi ni treba posebej poudarjati, da bosta mlada, a neustrašna talenta, kot sta Vettel in Hamilton, verjetno od prvega kroga naprej želela staremu mačku dokazati, da je na stezi zavel svež veter, ki ne pozna strahospoštovanja do velikih imen, saj bo trofeja s Schumacherjevo podobo enostavno preveč vabljiva.

Ob vseh naštetih dejstvih človek tako nehote pomisli, da je naloga, ki si jo je tokrat oprtal Schumacher, zares velika, če ne celo prevelika. Ne pozabimo namreč, da so zmage oziroma želje po njih zapisane v Schumijevih genih.

Kraljeva vrnitev je torej pred vrati. Kako uspešna ali neuspešna bo, bodo kmalu pokazale stotinke, najhitrejši krogi, kvalifikacije, »pole position« mesta in zmage, skratka vse, kar je do zdaj tako zagnano zbiral Michael Schumacher. Zadnja testiranja so nakazala, da povratek vseeno ne bo lahek, saj Mercedes ni bil tako samozavestno hiter kot nekateri konkurenti. Kakorkoli že, svetovno prvenstvo formule 1 bo letos zagotovo zanimivo kot že dolgo ne. Širok krog favoritov, generacijske razlike in velik motiv na vseh straneh. Le kdo bo tu izpadel kot junak in kdo kot bedak?