Sobota,
22. 11. 2014,
17.28

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Sobota, 22. 11. 2014, 17.28

8 let, 7 mesecev

Kako si je petkratni olimpijski prvak priplaval vlogo legendarnega Tarzana

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Zgodba o tem, kako je petkratni olimpijski prvak in svetovni rekorder v plavanju Johnny Weissmuller kopalke zamenjal za kos tkanine in postal Tarzan, kralj džungle. Napredovanje ali korak nazaj?

Za tokratni skok v športno preteklost smo se morali podati v prejšnje tisočletje, v leto 1904, ko se je na območju današnje Romunije, takrat še Avstro-Ogrske, staršem avstrijskega rodu rodil Peter Johann Weissmüller, ki je 28 let pozneje postal Tarzan.

Kot triletni pobalin je s starši emigriral v ZDA. V šoli ni ravno blestel, vztrajal je le do osmega razreda. Bil je šibak in bolehen fant, zato mu je družinski zdravnik priporočil posebno dieto in treninge plavanja, ki naj bi mu pomagali okrepiti telo.

Družina Weissmuller je Philadelphio po nekaj letih zamenjala za Chicago, tam pa se je Johnny, takrat je imel 15 let, pridružil Športnemu klubu Illinois , kjer ga je opazil trener plavanja Bill Bachrach. Ta naj bi mu po zapisih Weissmullerjevih biografov zabičal, naj leto dni ne spregovori niti besede, pa ga bo vzel pod svoje okrilje. "Ne boš tekmoval, le suženj boš in sovražil me boš, a na koncu se kaj lahko zgodi, da boš porušil prav vse mogoče rekorde v plavanju," mu je menda namignil trener. In res.

Pet zlatih olimpijskih medalj v plavanju in bron v vaterpolu

Weissmuller je kar petkrat priplaval do Olimpa, od tega kar trikrat pri rosnih 20 letih. Na poletnih olimpijskih igrah leta 1924 v Parizu je postal olimpijski prvak na 100 in 400 metrov prosto, kot član štafete je slavil tudi na 4 x 200 prosto.

Popuščal ni niti štiri leta pozneje. Na olimpijskih igrah v Amsterdamu leta 1928 je zmagal na 100 metrov, štafeti pa pomagal do olimpijskega naslova na 4 x 200 metrov prosto. Vzporedno je našel čas tudi za vaterpolo in leta 1924 v Parizu z ameriško reprezentanco osvojil olimpijski bron.

52-krat je bil državni prvak, še preden je dopolnil 25 let, je postavil 67 svetovnih rekordov. Prvega mu je uspelo že pri 17 letih.

V zatonu kariere ga je premamil Hollywood

Nato ga je premamil Hollywood. Leta 1932 se je javnosti prvič predstavil v vlogi Tarzana. Na pol goli postavni mladenič, ki je odraščal v družbi opic, neustrašno vihral po zraku na krilih ovijalk, z ledeno hladnim pogledom zrl v oči krokodilom in levom in v skopih stavkih šarmiral ljubko Jane, ki jo je zaigrala prelestna igralka irskih korenin Maureen O'Sullivan.

Znani stavek "Me Tarzan, You Jane", ki ga je Weissmuller izrekel večkrat, je postal legendaren. Plavalec/igralec se je pojavil v vseh 12 filmih o Tarzanu (stripovski lik je ustvaril ameriški pisatelj Edgar Rice Burroughs), ki so jih posneli med letoma 1932 in 1948.

S plezanjem in tekom z žensko v naročju je prepričal producente

Na avdiciji je moral splezati na drevo in z dekletom v naročju steči mimo kamere. Izbora se je udeležilo 150 igralcev, a kljub igralski neizkušenosti je glavna vloga pripadla prav Weissmullerju.

Težave s priimkom

Zanimivo je, da so se producenti najprej vtaknili v njegov priimek, češ da je ta predolg in ni primeren za objavo na plakatih in filmskih napovednikih, a se je kaj hitro vmešal režiser in nepoučene producente podučil, da pred njimi stoji najboljši plavalec na svetu, ki mu pač ne kaže kar tako spreminjati imena. Producenti so popustili, plavalec je lahko obdržal svoj 11 črk dolg priimek, scenaristom pa so naročili, naj v film vključijo čim več prizorov plavanja, češ: Tip zna plavati!

Filmi so Weissmullerju prinesli svetovno slavo in čeprav so mu kritiki očitali amatersko igro, so ga množice oboževale. Ljudje so ga prosili za avtogram, tisti najpogumnejši so celo izražali željo, naj ponovi tisti famozni tarzanski vzklik in se potrka po prsih, kot je to počel v filmih.

"Vloga Tarzana mi je bila pisana na kožo"

Čeprav bi si kdo morda mislil, da mu vloga ni laskala, saj ni šlo za nekakšen intelektualni presežek, pa je bil Weissmuller z njo izredno zadovoljen. "Vloga Tarzana mi je bila pisana na kožo," je dejal nekaj let po začetku snemanja filmov o neustrašnemu mladeniču iz džungle.

"V filmu sem lahko plaval in skoraj mi ni bilo treba govoriti. Kako lahko nekdo pleza po drevesih, ponavlja "Jaz Tarzan, ti Jane" in pri tem zasluži milijon dolarjev?" se je spraševal. Bil je prepričan, da njegova slaba igra javnosti ne moti, saj se zavedajo, da je v resnici vendarle samo športnik.

Pri 45 letih se mu je pogodba pri studiu MGM iztekla, v hlačke Tarzana pa je smuknil drugi igralec, Lex Barker, ki je pozneje odigral vlogo znamenitega Old Shatterhanda iz romanov Karla Maya o Vinetouju. Weissmuller se je lotil snemanja drugih filmov, za televizijo pa ustvarjal TV-serijo z naslovom Jungle Jim, ki se je obdržala do konca 50. let.

Uspešen tudi kot poslovnež

Uspešen je bil tudi v poslovnih vodah. Svoje ime je posodil podjetju, ki se je ukvarjalo s proizvodnjo bazenov, delal je tudi kot menedžer Mednarodne plavalne dvorane slavnih v kraju Fort Lauderdale na Floridi, kjer je s svojo šesto ženo Mario, Bavarko po rodu, živel med letom 1965 in 1973.

Njegova avtobiografija z naslovom Voda, Svet in Weissmuller (Water, World and Weissmuller) je izšla leta 1967, v filmu se je zadnjič pojavil leta 1970 (The Phynx)

Serija kapi in težave s srcem

Čeprav je bil vedno fit in vitalen, pa mu zdravje ni ostalo zvesto. Pri 73 letih je doživel serijo kapi, pestile pa so ga tudi težave s srcem. Od leta 1979 je bil na invalidskem vozičku, umrl pa je le nekaj milj stran od jezera, kjer je posnel svoj zadnji film o Tarzanu. Leta 1984 je umrl na svojem domu v Acapulcu v Mehiki.

Zanimivo je, da se ga ljudje bolj kot po vrhunskih športnih rezultatih spominjajo po filmski vlogi, a sam je vedno trdil, da prav vse, kar je dosegel, dolguje plavanju. "Plavanje ni samo proslavilo mojega imena, v bistvu mi ga je pomagalo tudi obdržati. Brez plavanja bi bil nihče," je rad ponavljal in poudarjal.