Hvala, skakalci

Šestnajst stopničk v svetovnem pokalu (šest zmag), dve medalji Petra Prevca na svetovnem prvenstvu v Predazzu, dve zlati medalji na mladinskem svetovnem prvenstvu, dva skakalca med najboljših deset ob koncu zime (Kranjec 6., Prevc 7.), izjemen zaključek planiškega praznika in kar 4664 točk v pokalu narodov (lani 3412) so nosili težo rezultatskega bremena v smučarskih skokih v tej sezoni.

A pri skakalcih izstopa še nekaj drugega. Čeprav skoki niso ekipni šport, je čutiti homogenost na vsakem koraku. Vse to se nato odraža pri rezultatih naših "orlov", saj se bodrijo med seboj. In to narod čuti ter pozdravlja. Trener Goran Janus si lasti zasluge, da je v reprezentanci ustvarjen kult, ki jim ga lahko zavidajo v marsikaterih ekipnih športih. Prvi mož stroke je vse od prihoda na čelo skakalne reprezentance glavni protagonist uspehov. Sestavil je pravo ekipo okoli sebe in skupaj s skakalci žanjejo rezultate. Optimizem, ki ga izkazuje na vsakem koraku, se je prenesel tudi na skakalce. Ti delujejo sproščeni in se zavedajo svojega poslanstva.

Skoki imajo od slovenskih zimskih športov brez primere najbolj pozitivno noto. Rezultatsko se sicer ne morejo primerjati s Tino Maze, vendar njihovo okolje ni prepleteno z različnimi negativnimi prizvoki. Vzdušje v ekipi in okoli nje je izjemno sproščeno. Ni nobenih igric. Ljudje to pozdravljajo, kar se vidi pri odzivih. In izjemno pomembno bo, da bodo imeli podporo za nadaljnje delo. Predvsem finančno, saj je pred vrati olimpijska sezona, v kateri se lahko nadejamo novih eksplozij veselja. Slovenija ima vendarle kar nekaj adutov za vidnejše uvrstitve.

Za to sezono pa jim lahko rečemo le: "Hvala, skakalci."