Golubić: Tudi jaz bi rada bila Ivano Balić

Pred tremi sezonami je danes 24-letna Hrvatica okrepila slovenske prvakinje, a doslej je v Ljubljani ni spremljala sreča, saj se je precej časa ubadala s poškodbami. Odločnost pa je ena izmed njenih poglavitnih lastnosti, zato je nič ne more ustaviti. Kljub težavam z raztrgano mišico stegna je na uvodu sezone odigrala vrhunsko. Na štirih tekmah evropske lige prvakinj je zbrala 25 golov (v Metzu ni igrala). Obdobje hrvaške reprezentantke, ki se je z rokometom začela spoznavati šele pri 13 letih, prej pa se je posvečala akrobatskemu plesu, bržkone šele prihaja. Levičarka je "vroča roba" na rokometnih tržnicah, a vsaj še dve leti je zapisana Galjevici. O prvem delu sezone, uvrstitvi med osem najboljših klubov v Evropi, pa tudi o svetovnem prvenstvu v rokometu za moške, ki ga bo kmalu gostila njena država, smo se pogovarjali s simpatično blondinko. Seveda pa je beseda nanesla tudi na rokometnega "čarovnika" …

Prvi del lige prvakinj se bo za Krim Mercator končal skorajda sanjsko. Uvrstitev med osem najboljših v Evropi je bil na začetku sezone težko dosegljiv cilj … Le malokdo je verjel, da bomo prišle med osem. Morda smo bile celo same igralke nekoliko skeptične, a lahko bi rekla, da se nam je 'odprlo'. V sezono nismo stopili najbolje, a iz tekme v tekmo smo napredovale. V tem trenutku se mi zdi, da igramo res dobro.

Je to, kar smo videli na zadnjih tekmah, maksimum vaše ekipe? Ne, ne. Lahko igramo še boljše. Še imamo rezerve.

Med osmerico najboljših bo, kakor se zdi, kar nekaj ekip, ki igrajo v regionalni ligi – od Krima, Budućnosti, Hypa, Podravke. Posloviti pa se bodo morale ekipe, kot so Zvezda, Lada, Larvik. Vas to preseneča? Pravega odgovora nimam. Videti je, da so vsem nam te tekme v regionalni ligi prišle zelo prav. Dejstvo je, da smo vse od septembra igrale težke tekme. S temi ekipami, ki jih omenjate, nikoli ni lahko: vedno je treba 'na nož'. Za razliko od slovenske lige, kjer lahko zmagamo z desetimi goli razlike, pa se zato ni potrebno preveč truditi. Težko bi dobro nastopale v Evropi.

Kdo je za vas prvi favorit za končno krono? Viborg. Čeprav ste lahko videli, da tudi on ni nepremagljiv (Krim je v Ljubljani premagal to dansko ekipo, op. p.). Zmagal bo tisti, ki bo delal manj napak in ob tem imel še nekaj sreče. Ni toliko pomembno, kdo ima najboljšo ekipo, pač pa v dolgi sezoni odločajo tudi drugi dejavniki.

Če je minulo sezono v Krimu vse šlo po zlu, se zdi, da se sedaj postavljajo stvari na svoje mesto. Se tudi t. i. kemija v ekipi vrača? Saj veste, to prihaja z dobrimi rezultati. Vse je pogojeno; rezultati prinašajo dobro atmosfero, kemijo, razumevanje. Mogoče če rezultatov ne bi bilo, tudi kemije ne bi bilo. Takrat ko ti gre vse narobe, tudi pri drugih iščeš napake.

Že nekaj let vas pestijo poškodbe. Po tekmi z Nürnbergom morate znova počivati … Mislim, da sem bila preveč utrujena. Pravzaprav sem imela od začetka priprav to sezono le nekaj dni prosto. Za mano pa je še evropsko prvenstvo … Upam, da se sedaj pozdravim in končam s temi poškodbami.

Vaša domovina bo od petka naprej gostila svetovno rokometno prvenstvo za moške. Veliki dogodek. Se ga boste udeležili? Ker sem v Sloveniji, nimam pravega občutka, da je prvenstvo. Upam, da bom imela čas, da si grem ogledat kakšno tekmo. Seveda pa upam, da bo naša reprezentanca igrala dobro. Če ne drugače, bom navijala pred televizijo.

Rokomet=Hrvaška=Ivano Balić … Zvezdnik, ki mu pri vas ni para. Se strinjate? Tudi jaz bi rada bila Ivano Balić (smeh). Brez njega tega vsega, kar se dogaja okoli hrvaškega rokometa, ne bi bilo. On je glavna zgodba. Ima velike zasluge, da je rokomet pri nas tako popularen in da dosegamo takšne vrhunske rezultate.

Pa ženski rokomet na Hrvaškem? Sploh ni popularen. Če bi koga danes na cesti na Hrvaškem vprašal, če pozna kakšno rokometašico, ne bi znal našteti niti tri. Medtem pa je moški rokomet za moje pojme najbolj popularen šport pri nas.

Kako ste sploh pristali v rokometu? Pred tem sem se ukvarjala z akrobatskim rokenrolom. Večkrat so me klicali, da pridem igrat rokomet, a se mi ni dalo. Pri 13 letih pa me je povabila neka prijateljica, poskusila sem in bilo mi je všeč. Dobila sem tudi več priložnosti za igranje, ker sem levičarka. Tako sem ostala predana temu športu.