Deja Ivanović: Ne smemo biti 'požrešni'

Deja Ivanović, v rokometu poznana kot Doler, je otrok Krima. Z njim je dihala od prvih rokometnih korakov naprej, in to neverjetnih 13 sezon. Nikoli ga ni zapustila. Po končani profesionalni karieri, v kateri je dvakrat s Krimom stopila na evropski vrh, ter vseskozi tudi branila barve slovenske ženske reprezentance, se je odločila za družino. Ta je še vedno na prvem mestu, kljub temu pa brez vpetosti v rokomet ni šlo. Prvega avgusta letos je prevzela odgovorno mesto direktorice Krima Mercatorja, morda celo v najbolj kriznih časih v zgodovini. Danes 31-letna Ivanovićeva je prepričana, da si bo Krim v prihodnjih letih znova tlakoval pot uspeha.

Pred vrati je nova sezona lige prvakinj. Ekipa je močno spremenjena in pomlajena. S kakšnim rezultatom bi bilo zadovoljno vodstvo kluba? Če bo cilj izpolnjen – da se uvrstimo v drugi del lige prvakinj –, bo to lep uspeh. Ne smemo pozabiti, da smo postavili strategijo triletnega ciklusa in da je ekipa nova, mlada ter da punce potrebujejo čas. Ne smemo biti 'požrešni', če se lahko tako izrazim. Srečo imamo, da imajo sponzorji, predvsem glavni pokrovitelj, posluh za to. Da so nam dali čas, da ekipa zraste in počasi ustvarja rezultate. Seveda poleg evropske lige prvakinj želimo v svoje vitrine pospraviti še naslov državnih in pokalnih prvakinj.

V prvem delu lige prvakinj vas čakajo Viborg, Nürnberg in Metz … Elitna družba, vsekakor. Nürnberg je že minulo sezono pokazal, da z njim ne gre češenj zobati, o Viborgu ni potrebno izgubljati besed, francoski Metz pa je na kvalifikacijskem turnirju presenetil prav vse in pokazal svojo kakovost. Ni niti slučajno 'leva' ekipa.

Prva tekma Krim Mercator čaka že v nedeljo v Nemčiji. Kakšni so vaši občutki ob tem, ko se znova začenja tekmovanje, kjer ste dvakrat stopili na sam vrh? Prav posebni občutki me navdajajo. Komaj čakam prvo tekmo. Preteklo sezono nisem bila zraven zaradi porodniške, zato so moji apetiti letos še toliko večji. Toliko bolj sem lačna tekem. Komaj čakam, da se začne. Zadnji teden pred tekmo ima svoj čar. Ne bežim pa od tega, da bo prva tekma za to ekipo zelo težka, ker tudi publika pričakuje rezultat. Predvsem pričakujem – tako kot je bilo vedno v Krimu –, da se igra borbeno, da se bori za vsako žogo in da vsaka igralka iz sebe iztisne maksimum. Če bo posledica tega dober rezultat, pa me bo to še dodatno razveselilo.

V rokometnem klubu Krim je bila vselej pomembna pripadnost klubu in ekipi. Zdi se, da se je to v zadnjih letih kar nekoliko izgubilo … Moram priznati, da sem v zadnjih letih to zelo pogrešala. Pravzaprav je bil eden od ciljev naše triletne strategije prav to, da se ta duh vrne v Krim. Igralke so mlade, pa tudi Marta (Bon, op. p.) je pravi človek, da vcepi takšen duh. Že sama je maksimalno zraven in vzor vsem ostalim. V neki meri se v tem smislu že vidi korak naprej.

V ekipi je ostalo nekaj izkušenih igralk, a precej več je mladih deklet. Boste na Krimu vztrajali, da tudi slednje dobivajo priložnost na težkih tekmah, ne pa tako kot minula leta, ko so bile Slovenke zapostavljene v primerjavi s tujkami? Želja je, da imamo v klubu mlade igralke in tujke, trenutno pa imamo v ekipi tudi mlade tujke. Strategija je seveda vzgajanje mladih igralk in ustvarjanje dobre ekipe, na mestih, kjer pa smo šibki in nimamo svoje baze, pa angažiranje tujk. Moje načelo je, da so vse igralke, ki so v Krimu, ni važno, ali so doma vzgojene ali pridejo od kje drugje, enake. Ne delim jih na tujke in Slovenke! Tista, ki bo bolj kakovostna in pokazala več, bo pač dobila priložnost. Seveda je ta odločitev trenerjeva in sama se ne bom vtikala v to.

Vseeno pa so pred vrati novi nakupi igralk … Z Jernejem Virantom in Marto smo vseskozi v navezi glede novih igralk. V tem smislu smo zelo aktivni, saj bi rada večino stvari za naslednjo sezono dopolnila že zelo kmalu. Ne želimo čakati do zadnjega trenutka. Veliko stvari je napeljanih in dogovorjenih, nekaj pa je še odprtih, saj si ne želim prehitevati dogodkov. V ekipi, ki jo imamo, se bo delala selekcija na osnovi prikazanega v sezoni. Tiste igralke, ki bodo zadovoljile trenerko in vodilne ljudi kluba, bodo ostale, druge bodo morale oditi.

Mnoga leta ste preživeli na igriščih, z rokometno žogo v roki. Danes ste le še ob igrišču. Kot direktorica RK Krim Mercator drugače gledate na klub? Na drugem bregu je seveda drugače, čeprav se mnogokrat zalotim, da se postavim v vlogo igralk. Potem iščem razloge za stvari, ki se dogajajo na igrišču. Seveda je to do neke mere negativno, hkrati pa pozitivno. In prav zato, ker sem bila dolga leta igralka, poskušam iz tega izvleči pozitivno. Poskušam čutiti skupaj z ekipo in razmišljati, kaj v določenem trenutku manjka.