David Razgor: Rezerve so v telesni moči

Odslej bomo Celjana videvali veliko, saj bo vso sezono nosil članski dres "pivovarjev". Ob boku Edvardu Kokšarovu bo na levi strani napada iskal svojo priložnost. Mladi rokometaš, ki že nekaj časa opozarja nase z odličnimi igrami, je "eksplodiral" aprila na mladinskih kvalifikacijah za svetovno prvenstvo. S svojo hitrostjo ter raznolikostjo meta pa je navduševal tudi na črni celini. Novopečeni študent menedžmenta je bil drugi strelec svetovnega prvenstva za mladince do 21 let, uvrstili pa so ga tudi v "all star" ekipo. Minulo sezono se je oboževalec Stefana Lövgrena kalil v ekipi Zlatorog, sedaj pa stopa v precej večje čevlje …

Ste še vedno polnil vtisov iz Egipta, kjer ste z mladinsko reprezentanco Slovenije izgubili le dve tekmi, osem pa jih dobili? Mislim, da bodo ti vtisi še dolgo prisotni. V Egiptu sprva sploh nismo dojeli, da smo osvojili bron. Bilo je kot v sanjah. Ko smo si med sabo čestitali in z nasprotniki, šele nato smo začeli dojemati naš uspeh. Občutki so bili neverjetni. To bi privoščil vsem. Vas je doletela še posebna čast – bili ste razglašeni za najboljše levo krilo prvenstva. Ste bili šokirani? Zame je bilo to nepopisno zadovoljstvo. Biti v 'all star' ekipi ni kar tako. Seveda pa gredo tu zahvale ekipi, ki mi je zaupala, ter selektorju, ki mi je ponudil veliko minutažo.

Egipt in mladinska reprezentanca sta za vami, pred vami pa nov velik korak – članska ekipa Celja Pivovarne Laško … To bo moja prva sezona v članski ekipi Celja, jasno je, da bo preskok v kakovosti velik. Igranje med člani, igranje v prvi ligi, evropske tekme – to je nekaj povsem drugega, s čimer sem bil obremenjen pred tem. Upam, da se bom dobro 'vklopil' ter se čim prej dokazal na igrišču.

So bile razlike v primerjavi s preteklimi sezonami vidne že v pripravljalnem obdobju? Seveda. Tempo je v članski ekipi veliko večji, fizična moč igralcev je precej drugačna. Priprave so bolj strnjene in naporne. Vse skupaj je precej drugače, saj vemo, kaj vse nas čaka, ko se začne sezona.

Želje? Z igralskega vidika si želim predvsem dobiti čim več priložnosti za igranje, z vidika ekipe pa, da uresničimo zastavljene cilje. Da čim večkrat zmagamo!

Že v petek se začenja kvalifikacijski turnir za nastop v ligi prvakov. Čakajo vas španski Leon, nemški Lemgo, švicarski Kadetten. Za vas bržkone prvovrsten dogodek … To so ekipe najvišjega evropskega razreda. Gre za kakovostna moštva z nekaterimi izvrstnimi posamezniki. Priznati moram, da komaj čakam, da se začne. Zavedam se, tako kot moji soigralci, da ne bo lahko, a drago bomo prodali svojo kožo.

Za katere kakovosti bi lahko rekli, da vas krasijo? Glede na to, da nisem fizično najmočnejši, me krasijo predvsem hitrost, iznajdljivost, spretnost. Kje so torej še rezerve? Definitivno na telesni moči, kjer bi lahko dobil še od pet do šest kilogramov, verjamem pa tudi, da lahko pridobim še na hitrosti. Rezerve so tudi v večjem številu tekem in v izkušnjah.

Pa vaše dolgoročne ambicije … Najbrž vsak rokometaš sanja o igranju v tujini, v eni izmed dveh najmočnejših lig – španski ali nemški. To mora biti še posebej velik izziv. Sam o tem še ne razmišljam, saj menim, da imam še dovolj časa, da najprej dobro igram doma, nato pa morda odidem zunaj meja Slovenije.

Po novem ste tudi študent menedžmenta. Bo težko usklajevati profesionalen šport in fakulteto? Že v minulih letih je bilo včasih težko, a šli smo naprej. Nujno potrebna je disciplina. Včasih se je treba kar prisiliti, da greš v šolo. Vem, zakaj to delam, zato mi ni težko.