Daniel Constantini: Karabatić 'robocop', Balić eleganten

Trener, ki je "trikolore" vodil med letoma 1985 in 2001 ter z njimi osvojil dva naslova svetovnega prvaka (1995 in 2001), bron na olimpijskih igrah v Barceloni (ko je prevzel Francijo, je bila ta na svetovni lestvici na 19. mestu), je vselej eden najbolj obleganih ljudi na rokometnih tekmovanjih, čeprav tudi drugih legend na Hrvaškem ne manjka. Še vedno vitalen, odprt in prijeten sogovornik brez rokometa ne more živeti. V pogovoru za Sportal je zaupal, kdo je njegov prvi favorit za zmago. Presenetljivo ni Francija. Nič kaj dobrega ni imel povedati o sodnikih, všeč pa mu je moderna rokometna igra, kjer prevladujeta moč in hitrost. O tem, kdo je zanj boljši – Nikola Karabatić ali Ivano Balić –, pa preberite v nadaljevanju.

Na 21. svetovnem prvenstvu se vse vrti okrog Hrvaške in Francije. Kot da drugih moštev tu sploh ni. Sta ti dve reprezentanci res tako daleč pred vsemi? Ja, mislim da, čeprav je težko primerjati. Skupina I in II v glavnem delu tekmovanja sta bili zelo različni. Kljub vsemu pa mislim, da sta Francija in Hrvaška mnogo boljši od vseh ostalih na tem prvenstvu. Nemčija je spremenila ekipo, poleg tega ima težave s poškodbami. Danska pa tudi ne kaže tistega, kar je lani na evropskem prvenstvu na Norveškem. Logično se zdi, da bo finale med Francijo in Hrvaško.

Ali lahko kaj ustavi Francijo? Sploh ima šibke točke? Smo brez Bertranda Gilla, ki spremlja prvenstvo v Hamburgu pred televizijo, poškodoval se je Didiert Dinart … A poglejte: bili smo evropski prvaki z 12 igralci, olimpijski prvaki z desetimi, finale svetovnega prvenstva smo dosegli z osmimi igralci. Zakaj ne bi mogli postati prvaki s šestimi. Imamo najboljšega vratarja na svetu – Thierryja Omeyerja, odličnega Daniela Narcissa na levi strani, za Nikolo Karabatića ni besed, prav tako Jeroma Fernandeza, na desnem krilu je Luc Abalo, ki je vsak dan boljši. Dovolj jih je, da na svetovnem prvenstvu igrajo na najvišji ravni.

Torej naslov svetovnega prvaka ne more uiti? To ne bi rekel, moj favorit je Hrvaška. Predvsem zaradi vzdušja, publike ter malega tudi sodnikov. Za Francijo bi rekel finalist zagotovo, če pa lahko gre do konca, je druga zgodba.

Igra Hrvaške je daleč od bleščeče. Se strinjate? Najboljše, kar sem videl od Hrvaške, je bilo leta 2003 na Portugalskem. Dejansko je šlo za skoraj isto ekipo kot danes, le Džomba (Mirza, op. p.) mi manjka. Sedaj so tu nekaj let starejši, pa niso boljši. Pred domačo publiko pa to očitno zadostuje. Metličić, Balić in Lacković (Petar, Ivano, Blaženko, op. p.) so prav gotovo slabši.

Tudi Poljska ni pokazala toliko, kot se je pričakovalo … Poljska ima težavo s konstantnostjo. Pri njih je veliko odvisno od dneva, predvsem pa od vratarja Szmala (Slawomir, op. p.). Če on dobro brani, vsa ekipa blesti. Z njegovo pomočjo lahko pridejo do finala.

Splošno gledano je kakovost rokometa na svetovnem prvenstvu močno padla. Se strinjate? Kakovost na vseh velikih tekmovanjih močno pada. Veliko bolj pomembna so klubska tekmovanja. Če gledate finale lige prvakov, se ne more primerjati s finalom svetovnega prvenstva. To ni normalno. Ekipe največjih klubov v Španiji, Nemčiji, na Madžarskem, pa tudi v Sloveniji igrajo veliko boljši rokomet kot tukaj.

Nikola Karabatić vs. Ivano Balić – ju lahko primerjate? Nikola Karabatić je 'robocop'. Brez napak in neumnosti. Ivano Balić je kot Jackson Richardson. Prefinjen igralec, idealen za gledanje. Eleganten. Navdušuje gledalce. Ne igra le na rezultat, pač pa tudi za užitek gledalcev. Osebno imam raje Balića. A kot trener bi v ekipi imel Karabatića, ker je bolj kompleten igralec.

Lahko sodniki odločilno vplivajo na tekme na svetovnem prvenstvu? Njihova vloga je absolutno prevelika. V rokometu so še vedno zelo ohlapna pravila, kar je velik problem. Poleg tega IHF uvaja mlade sodnike, ki niso na pretirano visoki ravni. Starejši pa so že prestari. To zelo vpliva na sojenje. Na Hrvaškem smo videli že veliko napak. Ne morem mimo slovenske reprezentance. Se vam zdi nenavadno, da je ni zraven? Težava je, če izpustiš veliko tekmovanje. Slovenije se najbolj spomnim z olimpijskih iger v Sydneyju, ko smo skupaj igrali v skupini. Bila je težka in trda tekma. Slovenija je zelo majhna država z malo igralci. V Franciji imamo ogromno igralk in igralcev, med katerimi lahko delamo selekcijo, pri vas pa tega ni. Pri vas ni lahko za vsako igralno mesto najti odličnega igralca.

Pogrešate trenersko vlogo? Ne, sploh ne. Zelo rad sem skupaj z vami novinarji. Šestnajst let s francosko ekipo mi je zadostovalo. Sedaj uživam v gledanju in komentiranju.