Čas dokazovanja šele prihaja

Če je bila še pred leti zmaga proti Albi nekaj povsem samoumevnega, pa je tokratni berlinski skalp v tivolske vrste vnesel pravo olajšanje, kar verjetno že samo po sebi dovolj zgovorno priča o položaju Uniona Olimpije. Ker je trenerju Aleksandru Džikiću že pošteno gorelo pod nogami, tivolski niz porazov pa je že dočakal prvo "obmesečnico", je bilo namreč jasno, da se je v slačilnico slovenskih prvakov pred soočenjem z Berlinčani naselilo znamenito Hamletovo vprašanje. Neprepričljiva Alba je bila za prekinitev niza porazov vsekakor tekmec po meri, kar je zdesetkana ljubljanska vrsta znala izkoristiti in na svoj račun šele v petem krogu najmočnejšega evropskega klubskega tekmovanja vpisala prvo zmago.

Ko ima hudič mlade …

Čeprav so "zmaji" v četrtek vseh 40 minut vajeti igri trdno držali v svojih rokah, pa vse vendarle ni šlo tako gladko, kot bi si v Tivoliju želeli. Razlogi za nihanja in – sicer nekaznovane - krizne minute med drugim tičijo tudi v nadvse nezavidljivem zdravstvenem stanju ekipe. Od pred sezono načrtovane izkušene ter nosilne osi Marko Milič - Jasmin Hukić - Vlado Ilievski je tako ostalo bore malo. Medtem ko se Hukić počasi vrača po dolgotrajni odsotnosti, ga je na seznamu poškodovanih zamenjal kapetan Milič, nekaj manjših težav pa je imel tudi makedonski organizator igre Ilievski. Za nameček je tokrat zaradi zastrupitve na klopi obsedel še center Mirza Begić, obljubljenih novih obrazov pa z izjemo Ivice Jurkovića ni na spregled.

Na srečo so tokrat težave na površje potisnile "rezerviste". Svojo najboljšo evropsko predstavo je uprizoril vidno motivirani Miha Zupan, prvo pravo evroligaško priložnost pa je s pridom izkoristil Mirza Sarajlija. Komaj 17-letni Ljubljančan se je nekajkrat odločno zapodil v nemško obrambo, samozavestno metal izza črte 6,25 m in ob tem pokazal še nekaj obrambnega znanja. Z nadarjenostjo in pogumom si je prislužil simpatije tivolskega občinstva, ki je več kot očitno lačno mladih domačih košarkarjev. Celo Američan Frank Robinson je zajetno minutažo izkoristil za nekaj solidnih akcij in skokov, čeprav je kot na dlani, da ne gre za košarkarja, ki bi lahko na pleča prevzel težje breme.

V TOP 16 vodi le preobrazba

Olimpija je tako prav ob polovici prvega dela evrolige skupaj z AJ Milanom pobegnila iz kroga ekipa brez zmage. A pravi preizkusi se za Ljubljančane, ki sicer teoretično resda ostajajo med kandidati za napredovanje, šele prihajajo. Izkupiček 1:4 ne vliva prav veliko upanja, podobno pa velja tudi za celostno podobo zeleno-bele druščine. Zaradi nesrečne roke pri izbiri nekaterih igralcev in preskromne odločnosti dela igralskega kadra se je v uvodnem delu sezone izjalovil Džikićev načrt oblikovanja ekipa s po dvema kakovostnima košarkarjema na vsakem položaju. Čeprav vodstvo kluba že lep čas obljublja novo okrepitev, pa tudi ni skrivnost, da velja dodano vrednost iskati predvsem znotraj obstoječega kadra. Le težko bi se namreč izognili občutku, da se ekipa še zdaleč ni približala optimalnemu dometu. Žal pa čas ni zaveznik ljubljanskega kluba. Ključne evropske tekme, začenši s četrtkovim gostovanjem Joventuta iz Badalone, se nezadržno bližajo. Na domačih dveh tekmah spodrsljajev ne sme biti, ob želeni zmagi v Berlinu pa bi bilo več kot dobrodošlo še kakšno gostujoče presenečenje …