Boris Denič: Srečo smo izzvali sami

Slovenija se je prvič po letu 2004 prebila v zadnjo fazo tekmovanja, med najboljših šest na stari celini. Selektor Boris Denič ob debitantskem vodenju reprezentance. Pred tem je bil namreč od leta 2007 pomočnik treh slovenskih selektorjev. Obračun med Hrvaško in Madžarsko, potem ko Slovenija ni več mogla odločati o svoji usodi, je le s težavo spremljal. V polnočnem pogovoru v Novem Sadu vseh misli še ni strnil, iz njega pa sta vila ponos in zadovoljstvo. To evropsko prvenstvo je nov začetek za slovenski rokomet.

Poraz s Španijo vas ni strl, a usodo ste predali v roke Hrvatom in Madžarom. Kako ste spremljali razplet zadnje tekme v Novem Sadu? Nervozno. Ko nimaš več stvari v svojih rokah, je najtežje. Sprva sploh nisem gledal tekme. Bil sem gost na nacionalnem radiu, težko sem se osredotočil. Neverjetna nervoza me zajela v zadnjih treh sekundah, takrat sem se moral opravičiti poslušalcem.

Izteklo se je po vaših željah. Se strinjate, da sreča spremlja hrabre? Rekel bi, da smo srečo izzvali sami. S tem, ko smo bili korektni do sebe, do športa, do nasprotnikov. Vsako tekmo smo igrali korektno, na polno, večkrat bili zraven, nekajkrat nam je za točke zmanjkala sreča. Končno pa nas je ta pospremila. V pravem trenutku. Vrnilo se je.

Uvrstitve v zaključni del tekmovanja si Slovenija ni priigrala že vse od leta 2004. Se že zavedate veličine tega uspeha? Nisem še povsem dojel, da smo prišli do konca. Do zadnjega dela tekmovanja in da bo ekipa igrala v beograjski Areni. Zelo sem srečen zaradi fantov, ki so ves čas imeli voljo in željo. V zadnjih mesecih so vložili toliko energije in truda, da si zunanji opazovalec to le težko predstavlja.

Vse pa se je začelo v kvalifikacijah, ko ste prevzeli mesto selektorja ... Imam vizijo, načrt, ambicijo. Fantje so to z vsem svojim telesom in glavo prevzeli filozofijo. Že v samih kvalifikacijah za to veliko tekmovanje so pokazali neizmerno željo. Stremeli so k temu, da se Slovenija prebije v Srbijo. Že takrat so pokazali karakter, v Srbiji pa le še stopnjevali razmišljanje in igro. Na tekmah, ki so za slovensko reprezentanco pomenile obstoj na Euru 2012, so zdržali in si s tem zagotovili napredovanje v zaključno fazo turnirja. Pokazali so vrhunske predstave, za kar jim moram javno čestitati.

Kako ste doživljali ekipo? Mlado, malo manj mlado, pa neizkušeno? Na evropsko prvenstvo smo prišli kot ekipa, ki ne ve, kam spada. Ekipa je rasla ves čas, iz tekme v tekmo. Sinergija mlajših in nekoliko starejših se je poznala iz dneva v dan. Želja mladih po dokazovanju, po igranju in zmagovanju ni pojenjala niti v trenutku. Fantje so se učili, vsak dan je bil nova šola. Dejstvo pa je, da brez izkušenih igralcev ne bi zmogli. Ti so dajali mladim samozavest in samozaupanje. Jih vodili k temu, da ves čas razmišljajo pozitivno. Naučili so jih, kako delovati ob zmagah in porazih.

Prvenstva še ni konec. Čaka vas še obračun z Makedonijo ... Po prespani noči bomo pozabili na uvrstitev v zaključni del in razmišljali le o Makedoniji. Ne razmišljamo pa o ničemer drugem kot o zmagi.

Ste s tem prvenstvom postavili smernice za naprej? Zgodba je res uspešna, a bržkone bo sledilo nadaljevanje ... Absolutno smo postavili smernice za naprej. Sestavili smo reprezentanco, ki ve, kaj dela. Začela se bo zavedati svojih dobrih in slabih lastnosti. Šport pa nikoli ne dovoljuje zadovoljitve. V naši reprezentanci je ogromno prostora za napredek, ki ga bomo po prvenstvu iskali, pilili in stremeli k popolnosti. Če bodo fantje hoteli še naprej tako trdo delati, se lahko razvijejo posamezno in kot ekipa. S prebojem v zaključni del EP se je zgodba šele začela, dokazovanje šele prihaja, saj le tako lahko preživiš med najboljšimi.