Četrtek, 9. 12. 2010, 20.20
10 years, 7 months
Boris Denič: Sodili boste vi
Bil je pomočnik Kasima Kamenice, Mira Požuna in Zvonimirja "Noke" Serdarušića. Mnogi so nekdanjega vratarja in dolgoletnega trenerja Slovana na selektorskem stolčku pričakovali po Požunu. A zgodilo se je drugače, zato je imel priložnost delati tudi z enim najbolj uveljavljenih trenerjev na svetu. Prišel pa je njegov čas. Pri 43 letih prevzema odgovorno nalogo selektorja članske izbrane vrste. Njegovo vodilo je delo, delo, delo. V igri pa predvsem srce in borbenost.
Ob imenovanju na selektorsko mesto se zdi najbolj revolucionarna vaša ideja o natančnem vpogledu v kandidate za člansko reprezentanco na klubski ravni. Kako si predstavljate tovrsten vpogled? Moje razmišljanje je usmerjeno predvsem v to, da lahko spremljam potencialne reprezentante tudi v klubih. Ne le na akcijah kadetske in mladinske reprezentance, pač pa prek klubskega dela s trenerji. Na tekmah ne dobim dovolj informacij, predvsem pa ne tistih, ki bi si jih želel za določenega kandidata.
Že na zadnjih dveh kvalifikacijskih tekmah za Euro 2012 ste nekoliko spremenili zasedbo Slovenije. Jo boste v prihodnje še pomladili? Mladim je treba dati priložnost. Dejstvo pa je, da ima reprezentanca vsako leto ogromno pomembnih tekem, kjer šteje le rezultat, zato ni časa za uvajanje. To je razlog za reprezentanco B, kjer bi mladi dobili priložnost, občutek, pa tudi upanje. Treba jih je vključevati načrtno in postopno. Zato, da je korak ob prehodu čim manj boleč. Vprašajte se, zakaj mladi, potencialni igralci v svojih klubih ne dobijo veliko priložnosti? V ospredju je vedno rezultat.
Še vidite v vašem izboru"staroselce", kot so Aleš Pajovič, Uroš Zorman, Renato Vugrinec, Gorazd Škof? Igralci, ki ste jih našteli, so slovenskemu rokometu dali veliko, dosegli vrhunske rezultate in ponesli glas o Sloveniji v tujino, ko so bili na vrhuncu rokometne moči. Vprašanje pa je, ali želimo iti v kvalifikacije ali na prvenstvo s starejšimi in ne uspeti, ali z mlajšimi in prav tako ne uspeti, jutri ali pojutrišnjem pa nam bo verjetno uspelo?! So kratkoročni in dolgoročni cilji postavljeni? Prvi cilj je napredovanje prek kvalifikacij na evropsko prvenstvo 2012 v Srbiji. O dolgoročnih težko govorim. Pa naj postavim vprašanje bralcem: če imaš na vsakem položaju širok nabor igralcev, ki so tako v najmočnejših tujih kot domači ligi nosilci igre in so prisotni v rokometnem svetu, kako ne postaviti visokega cilja na kader, ki ga imaš? Razlika med cilji in realnimi cilji je jasna.
Velikokrat se govori o dometu slovenske moške reprezentance. Da ta ne spada v zgornji evropski razred … Vem, da smo lahko vsem konkurenčni, mnogo pa je odvisno od dnevnega razpoloženja nosilcev igre. Zdi se, da slovenski reprezentanci vselej nekaj manjka. Katere so največje rane? Ne bi govoril o ranah, pač pa o razkoraku do najboljših. Primanjkuje nam določenih tipov igralcev (krožni napadalci, levi zunanji, op. p.), za kar plačujemo davek. Nekaj tipov igralcev, ki bi jih krvavo potrebovali, se v zadnjih letih ni razvilo. Zakaj? Ker ni bilo fantov, s katerimi bi trenerji v klubih lahko delali.
Sami boste odslej delovali le kot selektor. Vam bo klubsko delo manjkalo? Iskreno povedano, sem mlad trener, zato si zagotovo želim vsakodnevnih udejstvovanj. A takšna funkcija selektorja ima prednosti, zato jo bom izkoristil za resnično temeljit vpogled v to, kaj Slovenija v rokometu ima in kaj lahko še ustvari.
Učili ste se od velikih … Kaj je slovenska reprezentanca pridobila z vami? Sebe ne želim izpostavljati. Tukaj sem zaradi reprezentance in Slovenije. O tem, kaj je pridobila, boste sodili vi. V preteklosti je bilo veliko kritik na račun tujcev v slovenskem rokometu. Vaš pogled … Isto vprašanje, kot je za igralski kader v klubih. Zakaj je več tujcev? To se moramo mi kot stroka sami vprašati. Moje mnenje, krivi smo si sami.