Blaž Kavčič: Vredno je garati sedem ur na dan

Kavčič je v prvem krogu Roland Garrosa premagal 49. igralca sveta Argentinca Eduarda Schwanka, Žemlja pa je bil boljši še celo od bolj zvenečega nasprotnika, Schwankovega rojaka Juana Monaca. V drugem krogu se je Blaž pomeril proti Američanu Andyju Roddicku, najbolj znamenitem igralcu, s katerim je kdajkoli igral Slovenec v članski kategoriji. Ljubljančan je igral izvrstno in uspel celo izenačiti izid na 1:1 v nizih, nato pa je na začetku tretjega in četrtega niza napravil nekaj napak, kar je izkušeni Američan s pridom izkoristil. Kljub porazu obeh slovenskih teniških igralcev gre za zgodovinski trenutek za slovenski tenis, primerljiv z marčevsko uvrstitvijo med najboljših 100 igralcev na lestvici ATP, prvo slovensko, kar je prav tako uspelo 23-letnemu Blažu Kavčiču.

Kakšen je vtis po vaših nastopih na letošnjem Roland Garrosu, prvi zmagi in dvoboju proti Roddicku pred več kot 8000 gledalci? Ni ene slabe stvari, ki bi jo lahko rekel. O tem sem sanjal in sanje so se mi uresničile. Zelo sem zadovoljen, nepozabno je bilo doživeti, da je 9000 ljudi navijalo zame. To je nepozaben občutek, katerega se ne da opisati in zaradi katerega je vredno garati šest ali sedem ur na dan. Čutim tudi, da bo kmalu prišel trenutek, ko bom lahko take tekme dobival, zato komaj čakam na nove priložnosti

Kakšna je razlika med igranjem proti Roddicku oziroma proti igralcem, katere srečujete denimo na turnirjih serije Challenger? Raven igre je proti Roddicku vseskozi dosti višja kot proti slabšim igralcem. Poleg tega igralec, kot je Roddick, vseskozi dobro servira, predvsem pa v ključnih trenutkih in na nasprotnika vrši hujši pritisk. Sam tudi nisem navajen tekem, ki se igrajo na tri dobljene nize in ki trajajo več kot dve uri in pol. A kljub temu bi lahko z malo bolšjim začetnim udarcem iztržil odločilni peti niz, katerega pa večkrat dobi tisti, ki si bolj želi zmage. Roddick je bil tokrat premagljiv nasprotnik. Vesel sem, da lahko konkuriram najboljšim in da imam poleg tega v igri še rezerve. Ko bom odpravil napake, bom lahko katerega od najboljših tudi premagal.

Zdelo se je, da se je na vaši igri v zadnjih dveh nizih poznala utrujenost … Lahko rečem, da utrujenosti ni bilo, kajti sem zelo dobro telesno pripravljen in bi z lahkoto še eno uro tekel po igrišču. Je pa res, da mi je dosti mentalne energije pobral pritisk igranja proti tako velikem igralcu, kot je Roddick na štadionu Suzanne Lenglen. A to je tudi stvar izkušenj, katerih mi še primanjkuje na tako pomembnih tekmah.

V vaših dveh dvobojih na Roland Garrosu je bilo videti, da lahko enakovredno igrate proti precej višje uvrščenim nasprotnikom na svetovni teniški lestvici … Vesel sem tega, a zavedam se, da bom moral igrati še bolj konstantno, če bom želel biti enakovreden tekmec boljšim nasprotnikom. Poleg tega bom moral imeti boljši začetni udarec, igrati manj enolično, včasih bolj močno.

Kakšna je situacija glede vašega trenerja (Kavčič je pred nekaj tedni prekinil sodelovanje z Davidom Lenarjem, op. p.)? Za zdaj se ni nič spremenilo. Trenutno iščem možnost, ki je najbolj primerna. Ena je, da bi sodeloval z Rolandom Bergerjem z dunajske akademije, kjer sem pred nekaj tedni prebil tri dni. Glede tega je sicer nekaj stvari, ki me motijo, a kljub temu ne vidim razloga, da ne bi sodelovali še naprej. Preden pa se dokončno odločim, pa bi rad preizkusil še nekaj drugih možnosti. Zato si bom vzel dosti časa za premislek, kajti gre za zelo pomembno odločitev. Rad bi sodeloval z ljudmi, ki jim lahko stoodstotno zaupam.

Kakšni so vaši načrti v naslednjih tednih? Na začetku prihodnjega tedna bom igral na pripravljalnem turnirju za Wimbledon Queens, še prej pa si bom vzel nekaj dni za počitek in trening.