Engelbert Osojnik

Ponedeljek,
28. 1. 2008,
19.57

Osveženo pred

9 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Ponedeljek, 28. 1. 2008, 19.57

9 let

Ari Vatanen: Loeb se bo sprehodil skozi prvenstvo

Engelbert Osojnik

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Legenda relija Ari Vatanen je kljub 55 letom še zmeraj dirkaško aktiven, nazadnje je odpeljal sloviti reli Dakar 2007. Sicer se je po koncu kariere v SP preselil v politiko.

Trenutno je poslanec v evropskem parlamentu in v tej vlogi je tudi obiskal Slovenijo.

V Monaku se je začelo letošnje svetovno prvenstvo v reliju. Kakšna so vaša pričakovanja za sezono 2008? Sicer imate na Monte Carlo lepe spomine, saj ste tam leta 1985 tudi zmagali … Tam sem odpeljal najtežji reli v življenju. Leta 1985, ko sem zmagal, sem sredi dirke dobil 8-minutni kazenski pribitek, ker je moj sovoznik naredil napako. Kljub temu nam zmaga ni ušla. To je največja športna zmaga v mojem življenju. Danes to verjetno ne bi bilo mogoče. Sebastien Loeb je trenutno razred zase, fant nima prave konkurence. Zato mislim, da letošnja sezona ne bo pretirano razburljiva. Mislim, da bo Loeb dobil večino relijev.

Marcus Grönholm se je upokojil, a se že pojavljajo govorice, da bi se znal vrniti, vsaj na posamičnih relijih. Kaj vi svetujete rojaku? Naj ostane doma ali se skuša vrniti med elito? Sam je sprejel odločitev, da se upokoji. Mislim, da se ne bo več vrnil. Pa tudi sam mu tega ne bi svetoval. Ko enkrat izgubiš motivacijo in se več ne moreš boriti za naslov svetovnega prvaka, samo izgubljaš čas.

V karieri ste osvojili praktično vse, kar je mogoče. Leta 1981 ste bili svetovni reli prvak, štirikrat ste zmagali na Dakarju. Katera zmaga je bila za vas najpomembnejša? Največja zmaga in največja prelomnica v mojem življenju je bilo preživetje hude nesreče na reliju po Argentini leta 1985, ko sem utrpel hude poškodbe. Hvala bogu, da sem bil sposoben živeti naprej. Takrat se je začelo moje drugo življenje. Zato sem zelo hvaležen, saj nov dan ni nekaj, kar se ti zgodi avtomatsko, ampak je dar. To je tudi samo življenje. Morebiti zvenim melanholično. Spoznal sem le, da nisem nesmrten, zato je moje življenje tako lepo. Vsak trenutek je postal zelo dragocen.

Se še spominjate prve zmage v svetovnem reli prvenstvu, leta 1980 v Grčiji? Seveda se spominjam. Med dirko sem namreč s ceste zletel neštetokrat in po poti izgubil številne priložnosti za udobno vodstvo. Ko sem na koncu vseeno slavil zmago, sem se počutil odlično. Pa še to: moja hči Ira se je rodila le nekaj tednov prej, a je bila z mojo ženo Rito že na reliju za SP. Moja družina je bila tam, ko sem prvič zmagal. Tega sem bil resnično vesel.

Letošnji Dakar je bil odpovedan, je bila to pravilna odločitev? Vi ste tudi eden od glavnih pobudnikov, da je potrebno pomagati Afričanom. V zadnjih letih ste domorodcem s pomočjo Dakarja zgradili številne vodnjake, šole, poti … Na žalost je moral organizator zaradi varnostnih razlogov reli odpovedati, a bo kljub temu vsekakor preživel, ker ga bodo skoraj gotovo organizirali kje drugje. A kaj se bo zgodilo Afričanom? Oni živijo v okolju, kjer ni pravih zakonov, ni prave stabilnosti. Ker ni razvoja, so ljudje obupani. Lahko pride do katastrofe, moramo poskrbeti za Afriko.

Mnogi ljudje imajo reli dirkače za samomorilce. Vemo, da ste veren človek: kako je sploh mogoče združiti spoštovanje življenja in izzivanje smrti? No, mislim, da reli dirkači sploh ne izzivamo smrti, temveč se skušamo približati omejitvam, ki so določen v naravi. Seveda se včasih zgodi, da gremo prek te meje, a to ni namenoma. Sam sem moral biti reli dirkač: v sebi sem čutil ogenj, ki me je gnal v to. Mislim, da mi je bil dan tudi talent, ki sem ga moral vnovčiti. Vidim pa težave pri mladih, ki se brezglavo podijo po cestah. Mlad človek je nor in divji, za nameček pa še misli, da je nesmrten in da se mu ne more nič zgoditi. A statistika mladih smrtnih žrtev govori povsem drugačno zgodbo.

Po koncu reli kariere ste se preselili v politiko, zakaj? Da bi spremenili svet? Seveda, v to moramo verjeti. Najprej moramo biti idealisti. Verjeti moramo, da lahko naredimo razliko s sedanjim stanjem. Vi lahko naredite razliko, jaz jo lahko naredim, mi jo lahko naredimo. Moramo verjeti v boljši jutri. Politična scena ima številne vzpone in padce in je na trenutke zelo groba in divja. Gre namreč za igro moči. A je še vedno prostor, v katerem lahko poskušaš izboljšati svet. Če pa primerjam reli in politiko, imata veliko skupnega. V reliju moraš znati vijugati, prav tako v politiki. Naše življenje je reli, prav tako naš vsakdan, zato dirkam naprej, čeprav sem končal kariero v svetovnem prvenstvu.

V evropskem parlamentu se kot nekdanji reli dirkač zelo zavzemate za večjo varnost v prometu. Kakšni so načrti za prihodnost: kako najučinkoviteje zmanjšati število smrtnih žrtev na cestah? Varnost na cestah je sicer v pristojnosti posameznih držav, vendar Evropska unija vsekakor želi, da bi se ljudje začeli spraševati, zakaj je v Latviji ali, denimo, pri vas v Sloveniji sedemkrat več smrtnih žrtev kot recimo v Angliji ali na Švedskem. Potrebno je pritisniti na ministre in politike, da naredijo nekaj na področju varnosti v prometu. Vsak premier bi se moral zavedati, da je z zakoni mogoče ohraniti marsikatero človeško življenje na cesti.

V evropski parlament ste bili izvoljeni v Franciji, čeprav ste Finec. Kako to? Res je nekoliko čudno, a uspelo mi je. V Franciji sem kupil hišo. In ker imam tam tudi stalno bivališče, imam na volitvah v evropski parlament pravico voliti in biti izvoljen. Tako preprosto je to v Evropski uniji.

Ste prvič v Sloveniji? Ne boste verjeli, drugič. Prvič sem bil pred 35 leti, ko sem bil star 20 let. Takrat smo prišli v Slovenijo smučat, vendar me raje ne vprašajte, kje smo smučali, ker se tega ne spomnim.