Amir Ružnič: Iličić bo podrl vse rekorde

Ta čas najbolj opevanemu slovenskemu menedžerju je v lanskem letu dokončno steklo. Po odličnih igrah njegovih varovancev na Apeninskem polotoku je pridobil na veljavi in obljublja, da se bo v naslednjih letih o njem in njegovih nogometaših še veliko slišalo. Ko sta se izkazala Iličić in Bačinovič, so Italijani postali pozorni na talent, ki se skriva v slovenski ligi. Zdaj se odhodi naših upov k zahodnim sosedom – v Palermo sta po njegovi zaslugi prestopila tudi Siniša Anđelkovič in Jasmin Kurtič - kar vrstijo. Še več jih bo verjetno v prihodnosti. Pri večini ima prste vmes 38-letni Izolan. Nekdanji nogometaš se z menedžerskim poslom ukvarja že nekaj let, a pot do uspeha ni bila lahka. Pravi, da je šele na začetku in je prepričan, da se bo še bolj usidral v svojem poslu. Za zdaj se je dokazal v Italiji, a se resno spogleduje tudi s preostalimi zanimivimi tržišči. Predvsem s španskim. ''V svojem poslu sem si zadal visoke cilje. V petih, šestih letih bi rad dosegel raven, na kateri je na primer Nizozemec Mino Raiola, ki je menedžer Zlatana Ibrahimovića. Ne bojim se izzivov in ne vem, zakaj mi ne bi uspelo,'' pravi nekdanji nogometaš, s katerim smo se pogovarjali v njegovem domačem okolju. V sproščenem, zanimivem pogovoru v eni izmed priznanih izolskih restavracij ni ovinkaril in povedal marsikaj zanimivega.

Kako to, da ste se lotili menedžerskega posla? Po končani poti profesionalnega nogometaša nekaj časa nisem vedel, kaj bi delal. Poizkusil sem se v gostinstvu, a po dveh letih videl, da to ni zame. Potem sem se na pobudo prijatelja odločil, da se podam v menedžerske vode. Prvi prestop, na katerem sem delal, je bil odhod Tončija Žlogarja v ciprski Enosis Paralimni. Potem sem na Ciper spravil tudi Almirja Tanjiča, Bekima Kapiča in Patrika Ipavca. Začel sem s tem področjem, potem pa se počasi preusmeril tudi na zanimivejše, italijansko tržišče. Moj prvi prestop v Italijo je bil odhod Gorazda Zajca v Sieno, ki se žal ni izšel dobro. In tako sem počasi širil svoj krog. Zdaj dobro sodelujem z Mariborom, za prihodnost pa imam zastavljene zelo visoke cilje.

Katere so skrivnosti vašega posla? Jih ni. Meni je to, kar delam, všeč. Pa pustimo zdaj to, da se mi finančno izplača. Vidim se v tem poslu. Je zelo razgiban, poln adrenalina in še marsičesa. Nekih posebnih skrivnosti v tem poslu ni. Na začetku mi je zagotovo pomagalo to, da sem igral v Italiji in sem imel na Apeninskem polotoku določena poznanstva. Tudi to, da sem nekdanji nogometaš, je zagotovo prednost, saj poznam ljudi iz tega sveta. Nekomu, ki tega nima, je veliko težje. Čeprav je po svetu kar nekaj menedžerjev, ki žoge niso brcnili niti enkrat. Mi je bilo pa na začetku težko. Prvi dve leti sem bil v debelem minusu. V tem poslu si predvsem odvisen od samega sebe. Od tega, kako iznajdljiv si. Kako agresiven oziroma prodoren si.

Kakšen je vaš način dela? Delam sam in ne sodelujem z drugimi menedžerji. To je glavno. Sicer pa na denar ne gledam. Tudi prej, ko sem bil v slabem finančnem stanju, nisem. Če je treba za stroške telefona porabiti 1000 evrov, jih bom porabil. Če je treba za določen prestop desetkrat na pot, bom šel. Tudi, če grem zastonj. Stroškov je veliko. Od telefona do potovanj, pošiljanja posnetkov nogometašev, hotelov in tako naprej. Če nisi to pripravljen vzeti v zakup, je težko. Sam želim imeti neposreden stik z ljudmi, s katerimi poslujem, saj tako najbolje vem, kaj je res in kaj ni. Delam tako in tako sem delal od začetka. Sprva mi ni šlo najbolje, a sem vselej verjel, da mi bo uspelo. In mi je. Sicer pa delam po principu zaupanja. Tisti, ki pride k meni, mi mora zaupati. Ne pa, da je pri meni zaradi denarja. Imam prek 50 igralcev in z nobenim izmed njih nimam težav.

Menedžerski posel ima v Sloveniji slab prizvok … Tega se zavedam in škoda, da je tako. Naš posel ima negativen prizvok. V javnosti smo prikazani kot mešetarji. Dejstvo pa je, da v Italiji, Španiji, Angliji in drugje ni prestopa brez menedžerja. Brez menedžerja se ne zgodi nič. Agent je nujno zlo. Brez njega ne pride do nobene ponudbe. Ne vem, zakaj se je v Sloveniji ustvarila takšna slika, kot se je. Morda zaradi vsega, kar se je na prostorih nekdanje skupne države zgodilo oziroma se še dogaja. A sam delam pošteno in imam čisto vest. Nobenemu nisem dolžen niti centa. Vsakemu lahko pogledam v oči.

In kakšni so zaslužki, ki si jih menedžerji lastijo pri prestopih? Odvisno od dogovora. Neko pravilo je, da zaslužiš deset odstotkov bodisi od prestopa ali pa igralčeve pogodbe. Pri meni je tako. A to je poljubno, ni nekega pravila. Sicer pa se z nogometaši podpisuje dveletne pogodbe, ki se jih po izteku lahko podaljša. Če kdorkoli izmed vpletenih ne izpolnjuje svojih obveznosti, pa gre primer na FIFA, na NZS … A pri meni se to še ni zgodilo.

Zdaj, ko vam je uspelo, verjetno ne manjka tistih, ki bi z vami sodelovali? Ne, res ne. A moram marsikoga zavrniti. Že zdaj imam preveč varovancev, zato grem počasi v selekcijo. V to, da bom počasi skrajšal seznam svojih varovancev. Zdaj sem pač v položaju, ko si to lahko privoščim in bom delal le s tistimi, za katere sem prepričan, da lahko nekaj naredijo. Da imajo nekaj več.

In kdo tisti, od katerih si obetate največ? Od teh iz slovenske lige zagotovo Robert Berič. To je zame najboljši mladi slovenski nogometaš. Pred njim je še zelo velika kariera. Že v januarskem prestopnem roku so bili zanj nekateri klubi pripravljeni plačati veliko. Vse, kar se je govorilo in pisalo, je res. A v Mariboru ga niso želeli pustiti. Vedo namreč, da morajo osvojiti naslov prvaka, zamenjave zanj pa nimajo. Potem pa bi omenil tudi Aleša Mertlja in Aleksandra Rajčeviča. Sicer pa sem morda še najbolj ponosen na Jasmina Handanoviča. Ta pošten, marljiv fant se je praktično že odločil, da preneha z igranjem nogometa, a sem ga prepričal o nasprotnem. Potem se je izšlo sanjsko in zdaj že dlje časa redno brani v drugi italijanski ligi, v kateri si je priboril dober status. To je verjetno najlepša zgodba mojega posla.

Vaš najbolj uveljavljeni varovanec je zagotovo Iličić. Kaj si v prihodnosti še obetate od mladega Kranjčana? Z njim sem začel sodelovati pri prestopu v Palermo. Ko sem mu uredil prestop v Italijo, sva podpisala pogodbo. Ponujal sem ga številnim italijanskim klubom. Tudi trenerju Milana Massimilianu Allegriju, s katerim se poznam iz časov, ko sva skupaj igrala za Pescaro, a nihče razen Zamparinija ni pokazal interesa. Le on je že takrat verjel, da bo to odličen posel. In izkazalo se je, da je imel prav. Pozneje sem se slišal z Allegrijem in priznal mi je, da je naredil napako. A zdaj je že prepozno. Josip je trenutno zelo ''vroč''. Ima ogromno snubcev. Največ klubov, ki si ga želijo, prihaja iz Anglije. Liverpool, Tottenham, Chelsea … To so klubi, ki bi ga radi imeli. In najbolj si ga želijo predvsem pri Chelseaju. Zanimanje zanj so pokazali še nekateri španski in italijanski klubi, tudi Rusi. Kaj bo z njim v prihodnosti, je težko napovedati. Težko pa verjamem, da bo kmalu prestopil kam drugam. Poleti ne verjamem, da bo odšel. Predsednik Palerma Maurizio Zamparini je dejal, da bi ga rad vsaj dve leti obdržal v Palermu. To je človek, ki je star 70 let in je v življenju dosegel že vse, zato ne potrebuje denarja. S Palermom bi rad naredil nekaj velikega, se boril za naslov prvaka, zato ne verjamem, da bo prodal svoje najboljše nogometaše. A če bo Iličić nadaljeval v podobnem slogu in zabil še štiri, pet golov, se lahko zgodi marsikaj. Že zdaj je veliko klubov, ki bi zanj brez težav odšteli 15 milijonov evrov. A za tak denar zagotovo ne bo odšel. Če bo kdo ponudil 20 ali 25 milijonov, je pa že vprašanje. Ko bo odšel, bo prestop zagotovo vreden več kot 20 milijonov. Ko bo prestopil, bo porušil vse slovenske rekorde.

Kako vse skupaj, kar se mu dogaja v zadnjem času, dojema sam? Zelo ga moram pohvaliti. Karakterno je izreden fant. Malo je takšnih, kot je on. Če bi bil jaz na njegovem mestu, bi se mi že zdavnaj zmešalo. On vse skupaj prenaša neverjetno mirno. Ni niti najmanj živčen. V Palermu je povsem zadovoljen in ne sili drugam. Navijači ga imajo radi, predsednik je zaljubljen vanj, zdaj mu bo tudi ponudil novo pogodbo. Seveda pa, če na tvoja vrata potrka Chelsea, težko rečeš ne. A on ne sili drugam. ''Ko bo, pač bo,'' si pravi.

Kje so njegove meje? Jih ni. On se je rodil tak, kot se je. Ima neizmeren talent. Vidi se, da je potreboval le notranji mir. Ko je bil v Interblocku, marsikaj ni bilo tako, kot bi moralo biti, in to se je poznalo na igrišču. Zdaj je dokazal, kako dober je. Vselej je sproščen in uživa v nogometu. Njemu je vseeno, kje igra. Pred 50.000 gledalci ali za svojim blokom. Nič ga ne vrže s tira. Uživa v nogometu in ko je tako, uživajo tudi gledalci. Zdaj se vseskozi smeji in je dobre volje. Sam sem ga spoznal šele, odkar je v Palermu, a ljudje, ki ga poznajo že od prej, pravijo, da je bil še pred pol leta zagrenjen. Zdaj ima očitno tisto, kar si je želel. In kot tak lahko igra kjerkoli. Sam sem prepričan, da bi lahko igral v katerikoli ekipi na svetu. Menim celo, da ob dobrih soigralcih igra lažje in bolje. Dajte ga igrat ob bok Lionela Messija, Xavija Hernandeza, Andresa Inieste in ostalih virtuozov v Barceloni in videli boste, da bo še boljši. On je pač rojen nogometaš, ki ima talent, ki ga ima le peščica.

Pa Armin Bačinovič? On ni v središču pozornosti, tako kot je Iličić, a gre prav tako za odličnega nogometaša. Ima šele 20 let, pa je za njim vrsto let igranja v članski konkurenci, zdaj pa redno igra tudi v italijanski ligi. Ni igralec trenutnega navdiha, kot je Iličić, a je vseeno odličen nogometaš, ki bo zagotovo naredil še veliko. Ali bo igral v Milanu, Interju, Chelseaju … ne vem. Bo pa zagotovo naredil veliko kariero. Predsednik Palerma je rekel, da je Hoffenheim zanj nudil osem milijonov evrov, a ga je zavrnil. Tudi on bo, po mojem, še nekaj časa ostal v Palermu, čeprav se nikoli ne ve.

Kaj njuna uveljavitev v Italiji pomeni za slovenski nogomet? To, kako hitro se je znašel v elitni italijanski konkurenci skupaj z Josipom, je nekaj neverjetnega. Moramo upoštevati, da sta onadva prva slovenska nogometaša, ki sta neposredno iz slovenske lige prestopila v članski italijanski razred in se takoj uveljavila. Tako ni bilo niti z Renejem Krhinom in niti s Samirjem Handanovičem pa še marsikom. Z njuno uveljavitvijo se je spremenilo marsikaj. Pred tema prestopoma v Palermo, denimo, si moral italijanske klube prositi, da pridejo v Slovenijo in si ogledajo določenega igralca. Zdaj pa oni mene kličejo, če imam koga, da bi ga prišli spremljat. Zadeva se je povsem obrnila. To je zasluga Iličića in Bačinoviča. Zdaj vsi bolj spoštujejo slovenski nogomet. Vrata so se na široko odprla.

Si lahko v prihodnosti obetamo prestop iz slovenske lige, ki bo primerljiv z bogatimi prodajami nekaterih hrvaških klubov? Zagotovo. Zelo je zanimivo, da je Dejan Lovren lani iz zagrebškega Dinama v Lyon odšel za osem milijonov evrov, pa je branilec in desetkrat slabši nogometaš od Iličića. To je nerazumljivo. Moralo bi biti obratno. A tako pač je. Težko razložim, zakaj. A Dinamo ima večjo tradicijo, kot jo imata Maribor in Olimpija skupaj in na evropskem tržišču kotira veliko bolje. Verjamem pa, da se bo počasi spremenilo in se bo tudi iz Slovenije kmalu kdo prodal za podobne zneske. Maribor je na dobri poti. Morda kaj podobnega lahko uspe tudi Olimpiji.

Kdo je poleg Iličića tisti, od katerega si lahko v prihodnosti obetamo največje prestope? Zagotovo Matavž. Je napadalec in oni so najbolj cenjeni. On lahko morda doseže celo višjo ceno, kot jo lahko Iličić. Goli so v nogometu najbolj cenjeni. Če pride v Napoli in tam zabije 20 golov, česar je zagotovo sposoben, mu bo cena zrasla v višave. Je zelo nadarjen nogometaš, ki ima še veliko prostora za napredek. Zagotovo se bo o njem še veliko pisalo in slišalo.

Pa Valter Birsa? Je zelo dober igralec, a ni na ravni, kot sta Iličić in Matavž. Onadva sta pač nekaj več. Zdaj bo kariero nadaljeval v Genoi, ki je dober klub. Če bo tam igral dobro in ne vidim razloga, zakaj ne bi, se lahko pozneje proda v kakšnega izmed največjih klubov. Najbolj pomembno pa je, da je stopil stopničko višje. Italijanska liga je zagotovo močnejša od francoske. Če bo zdaj igral dobro, si lahko od njega obetamo še veliko.

Že vrsto let se piše in govori tudi o prestopu Samirja Handanoviča, pa na koncu vselej ostane v Udineseju. Samirja zelo cenim. Ni prav nič slabši od Gianluigija Buffona. Dokazal se je že na vseh področjih. Tako v močni italijanski ligi kot tudi v reprezentanci. Je pameten fant in ve, kaj dela. Zagotovo bo prej ali slej prestopil drugam. Verjetno že poleti. Težko je napovedati, kakšno ceno bo dosegel, a glede na to, da je vratar, je njegova cena nižja. Bo pa njegov prestop vreden vsaj deset milijonov evrov. Zagotovo.