Večer blišča in bede slovenskega rokometa

Z nekajdnevne razdalje je včasih mogoče bolj trezno in modro pogledati na dogodke. Tudi na za slovenski rokomet čaroben konec tedna, ko sta Gorenje in Celje Pivovarna Laško pred polnima dvoranama na prvih tekmah osmine finala v ligi prvakov premagala svoja tekmeca Pariz in Flensburg.

Kot Krpan Brdavsa

Kluba, ki slovenskega prvaka in podprvaka bistveno prekašata po financah, igralski zasedbi, izkušnjah … Seznam je dolg. A slovenski ekipi sta pokazali več srčnosti in tudi, da ju je več v hlačah. Brez tega pač ne bi šlo proti silakoma. David je tokrat kar dvakrat premagal Golijata, palček velikana, Martin Krpan Brdavsa. Res veličasten konec tedna, ki ne bo utonil v pozabo, tudi če bi se visokoleteči načrti in legitimne sanje o neverjetnem preboju vsaj ene slovenske ekipe med osmerico lige prvakov ne bi uresničile.

V sobotnem večeru, ko so v Rdeči dvorani Mikkel Hansen, Daniel Narcisse, Luc Abalo in preostali pariški veljaki izvajali še zadnje priprave na tekmo, se je približno 80 kilometrov vzhodno končala tekma, ki je slovenskemu rokometu vtisnila močan pečat, žal ne dobrega. V Ormožu je domače moštvo premagalo Izolo s 45:20. Nerealen izid, glede na dejstvo, da sta ekipi skoraj sosedi na lestvici. Seveda, saj so Primorci prispeli z večinoma mladinsko zasedbo, ki za sramoto ni kriva.

Kaj si, če igraš zastonj?

In kje so bili preostali izolski rokometaši? Na poroki, v službi, nekaj je bilo poškodovanih, eden je bil odsoten zaradi smrti v družini. Neprofesionalno? Da. Bilo bi vsekakor, če bi bili fantje profesionalci. So polprofesionalci, amaterji? Kaj sploh so, če že vso sezono za svoje športno udejstvovanje ne dobivajo plačila oziroma nastopajo zastonj?

Vadijo dva- ali trikrat tedensko. Frekvenca treningov, ki se grozljivo nagiba k rekreaciji. Denar ni vse, še zdaleč ne. To so v soboto po vrsti ponavljali velenjski asi, pred katerimi so kapitulirali bogataši iz PSG, ampak na tak način napredka gotovo ne bo.

Zato bežijo v Seho

Ekspedicije, kakršna je bila izolska, postavljajo vprašaj nad legitimnost 1. NLB Leasing lige, saj bo Izola v popolnejši postavi povsem druga ekipa. In kaj so si mislili gledalci, ki so kupili karto za ogled "zanimive" tekme? Ta je dala najboljši odgovor na vprašanje, zakaj najboljši klubi bežijo – dobesedno – v regionalno ligo Seha. Nekoč so se bali tekem z načeloma slabšimi, a vedno naostrenimi ekipami. Zdaj jih včasih premagujejo z otročjo lahkoto.

Pri tem sem se spomnil besed celjskega direktorja, ki je morda s kančkom pretiravanja, a vseeno, govoril o drastičnem zmanjšanju števila prvoligašev. Zato da bi igrali tisti, ki so res urejeni.

Naj komentar ne izzveni kot frontalni napad na primorski kolektiv z bogato tradicijo in zvestimi navijači. Tudi nekateri drugi klubi bi se morali posuti s pepelom. Sploh pa naj se klubska vodstva odločijo, kaj dejansko želijo. Še kako mi je namreč jasno, za kolikšen prispevek k rokometnemu športu so zaslužni "mali" klubi.

A kot večkrat ponovi ugledni novinarski kolega: pokriješ se lahko le s tako dolgo odejo, kot jo premoreš. Noben greh ni, če podobno kot Šmartno rečeš hvala lepa, prvoligaške igre se ne grem. Licenciranje, kje se obiraš? Pridi čim prej.