Staš Skube: Glava želi, telo ne more

Gorenje in z njim novi kapetan Staš Skube preživlja težke tedne. Zgodnja izpada iz pokala EHF in pokala Slovenije sta veliko razočaranje za ambiciozno velenjsko ekipo, ki si je želela vseh razpoložljivih lovorik in bo v prihodnji sezoni zaradi številnih odhodov doživela precejšnjo prenovo. Po porazu na derbiju proti Celju so pri Gorenju zamenjali tudi trenerja: Gregor Cvijič se je poslovil, nasledil pa ga je Borut Plaskan. Skube, ki ima na račun svojega predhodnika na kapetanskem mestu le pohvalne besede, po rošadi pričakuje več sproščenosti.

Po nizu slabših rezultatov imate v Gorenju novega trenerja Boruta Plaskana. Kakšen je vaš vtis po prvem treningu? Borut je poleg že od začetka. Ekipo dobro pozna in mislim, da bo to vlogo lahko dobro opravljal. Zdi se mi, da mu je bila tudi hitro jasna glavna naloga ta hip. Ekipo želi predvsem sprostiti, igralcem dati več svobode v igri, da bo manj zakrčenosti. Mislim, da je to ključ do uspeha, da bomo spet pravi in da bomo spet igrali, kot znamo in kot smo že. V kratkem času ni mogoče veliko spreminjati, a vsak trener ima svoje zamisli. Mislim, da jih bo sčasoma uresničil tudi Borut.

Kaj je najbolj manjkalo na tekmi proti Celju, energija? Mislim, da je bila energija prava. Boj in želja sta bila. A če rečem, da imamo premalo kakovostnih igralcev na zunanjih položajih, se ne bom zmotil. Nasprotniki niso neumni, pripravljajo se na nas. Nekaj časa še bomo iskali alternative, a v nedogled ne gre.

Manjkajo zadetki z devetih, desetih metrov, da se obramba odpre, da je več prostora tako zame kot za druge, ki ne morejo tako uspešno streljati od daleč. Na žalost v nasprotju s Celjani nimamo te širine. Na primer Povilas Babarskas je tokrat dosegel nekaj golov, kakršne si mi lahko le želimo.

Štirideset minut smo blizu, nato pa se zgodi pet, deset minut s tehničnimi napakami. S protinapadi si Celje priigra prednost in ga ne moremo več ujeti, kot smo ga na primer v prvem polčasu. Glava želi, telo ne more, ker ni več energije. Ni preprosto igrati 60 minut proti Celju, ki goji igro z veliko teka. Moramo trenirati, gledati nase, ostalo nam je še prvenstvo, ki je najpomembnejša lovorika od teh, za katere smo se borili. Upam, da bomo dvignili igro za 10, 15 odstotkov in da bomo pred našim občinstvom na naslednji domači tekmi s Celjani slavili ter da se bo krivulja obrnila v našo korist.

Vseeno – kaj manjka, da bi se izvlekli iz brezna slabih rezultatov? Načeloma ste na drugih položajih dobro pokriti. Zdi se, da vam manjka povezanosti. Da, na nekaterih mestih smo zelo dobro pokriti. Ali smo moštvo ali ne? V ekipi smo zelo dobri prijatelji, čeprav je v javnosti to morda prikazano drugače. Zagotavljam, da se v ekipi zelo dobro razumemo. Ni slabe volje in slabe energije. Tudi mi se veliko pogovarjamo, želimo si boljših rezultatov. Na zadnjih tekmah smo padli na izpitu. Ostane nam še prvenstvo. Imamo dovolj časa, da nekatere stvari rešimo in popravimo. Vseeno še ne bi vrgel puške v koruzo, sezona se konča ob koncu maja. Tekem je še veliko, tudi priložnosti, da se oddolžimo Celjanom. Verjamem, da nam bo uspelo.

Kako sprejemate svojo novo vlogo kapetana? Vodstvo vas je želelo s tem še bolj povezati z ekipo in vam naložiti dodatno odgovornost. Vodstvo se je odločilo, da v tej rezultatski krizi naredi neko spremembo. Rad bi povedal, da je Niko Medved svojo nalogo opravljal zelo dobro. Mogoče so vodilni mene videli kot vodjo, ki bi ekipo še bolj povezal in popeljal k boljšemu rezultatu. Tokrat ni šlo. Ostane še prvenstvo, ki se bo odločalo maja. Verjamem, da nam bo uspelo.

Ste kapetansko vlogo vzeli kot kritiko - vodstvo je namreč kot enega od razlogov navedlo, da vas nova vloga bolj poveže z ekipo - ali čast? Bolj kot čast. Vsi smo v nekem breznu, krču, tudi jaz sem. Ne moremo govoriti le o meni, sem eden od 16 igralcev, rokomet je ekipni šport. Tako slabo tudi ni … Vlogo kapetana vsekakor jemljem kot čast.