Srčna Slovenija za poraz Ukrajincem vrnila z obrestmi

Slovenija je v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2015 dosegla peto zmago. Edini poraz do zdaj so ji v Zaporožju prizadejali prav Ukrajinci, za kar se jim je četa selektorja Borisa Deniča oddolžila v Velenju in kvalifikacije končala na prvem mestu, kar jo pelje v dvoboj dodatnih kvalifikacij. Tekmec bo znan 26. januarja in bo odvisen od uvrstitve reprezentanc na evropskem prvenstvu, ki se je začelo prav danes.

Končni rezultat je bil 35:23 (15:10), ukrajinska nemoč pa je porajala tudi obilico grobosti, ki so se ji Slovenci v izvrstnem vzdušju velenjske Rdeče dvorane hrabro postavili po robu. Ključna za zmago sta bila odlična obramba in Gorazd Škof.

Jeklena slovenska obramba

V skladu z napovedmi je bila slovenska postava identična kot v Švici. Ob robu igrišča so soigralce spodbujali Nenad Bilbijja, Staš Skube, Klemen Ferlin in Mario Šoštarič. Selektorjeva ideja je bila jasna. S hitrostjo in tehnično superiornostjo najti pot do prednosti in zmage, ki je bila edina različica za napredovanje. Na drugi strani je bila za Ukrajince v igri že točka. Slovenska postava Gorazd Škof, Dragan Gajić, Jure Dolenec, Uroš Zorman, Matej Gaber, Sebastian Skube – v obrambi ga je menjal Peter Pucelj - in Luka Žvižej je začela izjemno odločno z jasno mislijo, da si novega spodrsljaja preprosto ne sme dovoliti. Obramba je bila jeklena, čeprav je bil njena kolateralna škoda Pucelj, ki je bil sredi drugega polčasa že drugič izključen.

Škof je bil vrhunski

Posredovanja so bila energična, ostra in pravočasna. Posledično je v vratih blestel Škof, ki je do konca prvega polčasa ustavil kar 12 žog, med njimi ''zicer'' in sedemmetrovko, ter presekal gostujoči protinapad. Ob koncu tekme se je ustavil pri 18 obrambah.

Ukrajinci so imeli velikanske težave z doseganjem golov. Slovenska prednost je nekajkrat dosegla štiri zadetke, še višja pa bi bila, če v ukrajinskih vratih ne bi stal odlični Genadij Komok, ki je v prvem polčasu kodral živce predvsem Gajiću in Zormanu in zbral sedem obramb.

Cepelin že sredi prvega polčasa

A hitra in tekoča slovenska igra je ugajala. Dogajanje na igrišču so znali nagraditi gledalci, ki so do roba napolnili Rdečo dvorano in jih je bilo več kot dva tisoč. Prvi posladek zanje je prišel v 18. minuti, ko sta Luka Žvižej in Skube izpeljala cepelin. Pri petih zadetkih zaostanka so gostje zahtevali minuto odmora, takoj nato je Slovenijo Dean Bombač popeljal na 11:5. Po izključitvi Mihe Žvižeja so gostje zapored nanizali tri zadetke. Mini serijo je prekinil prav Bombač, ki je tako kot Skube občutil gostujočo ostrino, ki je občasno pljusknila že proti oznaki grobost.

Potem ko so se gostje spet približali na tri zadetke, je tri gole v vrsto sestavil Gajić in ves čas izjemno homogeno Slovenijo spet popeljal na varnejših plus pet, s tem da so gostje zabili vsega deset zadetkov.

Slovenci že do 13 golov prednosti

Drugi polčas je Slovenija začela z delnim izidom 6:1, potem ko s po dvakrat zabili Skube, Matej Gaber in Luka Žvižej. Gostje so bili precej nemočni tudi z igralcem več. Nebogljenost na igrišču je porajala nove odmerke gostujočih udarcev pod pas, ki pa Slovencev niso ustavili.

V enajstih minutah drugega polčasa je Ukrajina zabila le dva gola, Slovenija pa deset. Pri 13 golih prednosti je torej gostujoči selektor zahteval minuto odmora, ki bistveno razvoja dogodkov ni spremenila.

Ko bi bilo tako junija ...

Tudi omenjene scene Sloveniji niso preprečile nadaljevanja začrtane poti. Še več, Luka Žvižej je 13 minut pred koncem povišal na 29:15. Da se je razigral Vladimir Ostrouško, je bilo le kozmetičnega pomena. Slovenija se je tako prikazala v izvrstni luči, in če bi vsaj podobno igrala lanskega junija proti Belorusiji, bi bila zdaj na Danskem.